Pokojnina pri 60, 65 ali 67 letih? V prihodnje bi lahko bila meja še precej višja. Evropska komisija je za Slovenijo izračunala, kaj bi se zgodilo, če bi starost za upokojitev povezali s pričakovano življenjsko dobo. Ob eni od možnih formul bi se meja do leta 2070 približala 69 letom.
To sicer ni napoved, da bo Slovenija takšen sistem tudi uvedla. Gre za hipotetični scenarij Evropske komisije in ilustrativni izračun na podlagi njenih projekcij. A številke kažejo, kako močno bi lahko daljša življenjska doba v prihodnjih desetletjih vplivala na pokojninski sistem.
Slovenska pokojninska reforma je medtem že določila pomembno spremembo. Starostna meja za upokojitev se bo postopoma zvišala s 65 na 67 let, sprememba pa bo izvedena med letoma 2028 in 2035. Tudi meja za upokojitev pri 40 letih pokojninske dobe se bo zvišala s 60 na 62 let. A to je lahko šele začetek ...
Danes 65, jutri 67, nekoč skoraj 70? Računica se spreminja
Evropska komisija pri svojih projekcijah izhaja iz dejstva, da bodo Slovenci v prihodnje živeli vse dlje. Leta 2030 naj bi 65-letnemu slovenskemu moškemu v povprečju ostalo še 18,9 leta življenja, 65-letni ženski pa 22,8 leta. Leta 2070 naj bi se ti številki povečali na 23,3 oziroma 26,7 leta. To pomeni, da bi imel 65-letni moški leta 2070 pred seboj približno 4,4 leta več življenja kot enako star moški leta 2030. Pri ženskah bi bilo povečanje približno 3,9 leta. Podobna je slika pri pričakovani življenjski dobi ob rojstvu. Pri moških naj bi se povečala s približno 80 let leta 2030 na 86 let leta 2070, pri ženskah pa s 85,7 na 90,5 leta.
Prav zaradi takšnega razvoja so nekatere evropske države upokojitveno starost že povezale z življenjsko dobo. Med njimi so Danska, Estonija, Finska, Grčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška in Švedska.
Pri najstrožjem modelu vsako dodatno leto pričakovane življenjske dobe pomeni približno eno leto poznejše upokojitve. Pri blažjem modelu se v višjo upokojitveno starost prenese približno dve tretjini povečanja. Če bi takšen strožji model hipotetično uporabili na slovenskih projekcijah, bi se pri začetni meji 65 let do leta 2070 lahko približali 69 letom. Pri blažjem modelu bi bila meja približno 67 let in devet mesecev. Vendar gre pri teh številkah za ilustrativni preračun, ne za napoved Evropske komisije in ne za sprejeto slovensko zakonodajo.
Milijarde na kocki: pokojninska blagajna bi si oddahnila
Razlog, zakaj je takšen model za države zanimiv, je predvsem finančni. Evropska komisija ocenjuje, da naj bi javni izdatki za pokojnine v Sloveniji po osnovnem scenariju z 9,8 odstotka BDP leta 2022 narasli na 13,7 odstotka BDP leta 2070. Najvišji naj bi bili okoli leta 2057, ko bi dosegli 13,8 odstotka BDP. Toda Komisija je pripravila tudi poseben scenarij, v katerem se upokojitvena starost poveže s pričakovano življenjsko dobo. Rezultat? Leta 2070 bi bili javni izdatki za pokojnine za 1,6 odstotne točke BDP nižji. Če osnovni scenarij znaša 13,7 odstotka BDP, bi to pomenilo približno 12,1 odstotka BDP. Logika je jasna: ljudje bi dlje ostajali zaposleni, dlje plačevali prispevke in krajši čas prejemali pokojnino. Hkrati bi bilo zaradi večje zaposlenosti starejših na voljo več delovne sile.
Toda takšna formula odpira tudi pomembno vprašanje: ali je 67, 68 ali 69 let enaka meja za vse? Nekdo, ki je začel delati pri 25 letih, ima za seboj povsem drugačno delovno pot kot človek, ki je fizično delo začel opravljati pri 17 ali 18 letih. Zato bi bila pri morebitnem avtomatičnem dvigovanju upokojitvene starosti ključna tudi vprašanja izjem, težkih poklicev in dolge delovne dobe.
Za zdaj v Sloveniji velja sprejeta reforma, ki bo starost za upokojitev postopoma dvignila na 67 let. Evropska komisija pa s svojimi projekcijami kaže nekaj drugega: če se bo življenjska doba še naprej podaljševala, bo pritisk na pokojninski sistem vse večji. In prav zato bo vprašanje, kdaj bomo šli v pokoj, v prihodnjih desetletjih očitno še precej bolj pomembno.
