Nemčija bi lahko kmalu bistveno spremenila pravila upokojevanja za tiste, ki opravljajo fizično in psihično zahtevna dela. Socialdemokratska stranka (SPD) namreč predlaga poseben model, ki bi tem delavcem omogočil hitrejši zaključek delovne dobe.
Parlamentarni tajnik SPD Dirk Wiese predlaga, naj Nemčija preuči rešitev, ki v sosednji Avstriji uspešno deluje že skoraj dve desetletji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Razprava o tem je ključna, saj vlada načrtuje ukinitev trenutne možnosti upokojitve brez finančnih odbitkov po 45 letih delovne dobe. Ta model politiki in javnost poznajo kot "pokojnina pri 63", čeprav se je dejanska starostna meja medtem dvignila na približno 64 let in pol.
V SPD opozarjajo, da bi ukinitev te možnosti močno prizadela ljudi, ki zaradi narave svojega dela težko zdržijo na delovnem mestu do redne upokojitvene starosti. Sprememba bi vplivala na približno tretjino vseh novih upokojencev v državi.
Avstrijski sistem kot možen zgled za Nemčijo
Kot glavni vzor nemški politiki izpostavljajo avstrijsko pokojnino za težko delo. Avstrija ta sistem uporablja od leta 2007 in pod določenimi pogoji delavcem omogoča upokojitev že pri 60 letih, kar je pet let pred običajno starostno mejo. Delavec mora za pridobitev te pravice zbrati 45 let oziroma 540 mesecev pokojninske dobe. Hkrati mora dokazati, da je vsaj 120 mesecev v zadnjih 20 letih pred upokojitvijo opravljal uradno priznano težko delo.
Avstrija sistem redno posodablja in prilagaja potrebam trga. Na začetku leta 2026 bo država v kategorijo težkega dela vključila tudi poklice v zdravstveni negi in oskrbi. S tem bo pravico do predčasnega upokojevanja dobilo še več zdravstvenih delavcev. Finančni odbitek pri uporabi te avstrijske pokojnine znaša 1,8 odstotka za vsako leto predčasne upokojitve, kar predstavlja blažjo kazen v primerjavi z drugimi oblikami predčasnega umika s trga delovne sile.
Izzivi pri definiranju težkega dela in opozorila stroke
Avstrijski sistem pravice ne določa zgolj na podlagi naziva poklica, temveč upošteva dejanske pogoje dela. Država tako med težka dela uvršča nočno in izmensko delo, delo pri ekstremnih temperaturah, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem ter izrazito fizično naporna dela. Če bi Nemčija uvedla podoben sistem, bi največ koristi imeli gradbinci, zaposleni v negi, izmenski delavci, kmetje in dostavljavci.
Zagovorniki rešitve poudarjajo, da prav ljudje v najtežjih poklicih najtežje ohranijo delovno sposobnost do predpisane starosti. Kljub temu avstrijski primer kaže, da takšnega modela ni preprosto uvesti v prakso. Največji izziv predstavlja natančna definicija težkega dela. V Avstriji morajo delodajalci natančno beležiti in prijavljati mesece, ko zaposleni dela v težkih pogojih. To od podjetij zahteva obsežno administracijo in pogosto sproža spore glede izpolnjevanja kriterijev.
Nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW Berlin) ob tem opozarja na vprašanje pravičnosti celotnega pokojninskega sistema. Direktor inštituta Marcel Fratzscher izpostavlja, da lahko modeli, ki pravico do ugodnejšega upokojevanja vežejo predvsem na dolžino delovne dobe, ustvarijo nove neenakosti med zaposlenimi. Kljub temu priznava, da Nemčija nujno potrebuje spremembo obstoječega modela "pokojnine pri 63", saj brez tega širše pokojninske reforme vlada ne bo mogla izpeljati.
