V Podravju in na Koroškem je po opozorilih Agencije RS za okolje (Arso) izjemno sušno. Do običajnih razmer bi potrebovali 50 milimetrov padavin. Zaradi suhega vremena, ki je prevladovalo v zadnjem mesecu, zelo sušne razmere vladajo tudi na Goriškem, Zgornjesavskem, Gorenjskem, Notranjskem in na območju Ljubljane.
Kjer vladajo zelo sušne razmere, primanjkljaj v površinskem sloju tal znaša med 40 in 70 milimetri, so pojasnili na Arsu. V večjem delu države - na Bovškem, Obali, v Pomurju, na Spodnjesavskem, v Beli Krajini, na Kočevskem, Dolenjskem in Savinjskem - pa so zmerno sušne razmere, kjer bi do običajne namočenosti površinskega sloja tal potrebovali med deset in 30 milimetri padavin, poroča STA.
Tudi reke imajo nizke vodostaje
Kot so še zapisali na Arsu, so večino mesečnih padavin sicer zabeležili v drugem in tretjem delu aprila, a so te le delno ublažile že obstoječi primanjkljaj. "Razmere ostajajo neugodne zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja na začetku ter podpovprečnih količin padavin skozi celotno obdobje," so dodali.
Skrb vzbujajoče je tudi stanje podzemnih voda, še navaja Sušomer Arso: "Med 23. in 29. aprilom smo več kot na četrtini merilnih mest v medzrnskih vodonosnikih spremljali gladine podzemne vode, ki so bile nižje, kot so običajne za ta del leta. Najnižje gladine smo zabeležili na Ljubljanskem barju, v Savinjski kotlini ter v dolini reke Vipave. Vodnatost kraških vodonosnikov po državi se je v primerjavi s stanjem iz predhodnega opazovalnega obdobja zmanjšala. Zmerno sušno stanje smo beležili v Bovški, Koroški, Notranjski, Ljubljanski, Savinjski in Zgornjesavski regiji." Tudi reke imajo nizke vodostaje. Reke po Sloveniji so povečini malo vodnate, le v alpskem svetu severozahodne Slovenije in v slovenski Istri posamezne reke še ohranjajo srednje pretoke. Izrazito malo vodnatost za ta letni čas ima še vedno reka Mura.
El Nino bi lahko ponovil leto 2023
Med tem Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozarja na prihod vremenskega pojava El Nino, ki bi se lahko začel med majem in julijem. El Nino povzroča obilne padavine v nekaterih delih sveta, na primer v Afriki ali Južni Ameriki, medtem ko v Avstraliji ali Indoneziji prispeva k suši.
Po navedbah WMO se temperature morske površine v Tihem oceanu hitro zvišujejo, kar je značilno za začetek El Nina. "Prvi znaki kažejo na močan dogodek," opozarjajo agencije. Natančnejše napovedi bodo sicer še znane. El Nino je podnebni pojav, ki segreva površinske temperature v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana, spreminja vetrove, tlak in vzorec padavin. Pojavlja se na dve do sedem let in traja približno devet mescev do enega leta.
Kot so zapisali pri WMO, ki deluje v okviru Združenih narodov, ni dokazov, da bi podnebne spremembe povečevale pogostost ali intenzivnost pojavov El Nino. "Lahko pa okrepijo povezane vplive, saj toplejši ocean in ozračje povečata razpoložljivost energije in vlage za ekstremne vremenske dogodke, kot so vročinski valovi in močne padavine," so izpostavili.
Nazadnje je El Nino pomembno prispeval k rekordno vročima letoma 2023 in 2024. WMO ob tem opozarja, da bi lahko letošnje razmere privedle do nadpovprečnih temperatur na skoraj vseh kopnih območjih.
