Ker so se tako kot naša življenja tudi politične debate v veliki meri preselile na splet, zlasti na družbenih omrežjih, forumih in drugih platformah kar mrgoli nedostojnega, žaljivega in ponižujočega vedenja posameznikov. Zakon o javnem redu in miru kibernetski prostor sicer izrecno izključuje, čeprav lahko žaljiv komentar pod javno objavo prebere več deset tisoč ljudi, doseg in posledice takšne izjave pa so lahko tako še bistveno večje.
Slovenska zakonodaja sicer že pozna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, med drugim razžalitev. Toda pregon teh dejanj praviloma poteka na zasebno tožbo. Za običajnega državljana je zato pravno varstvo pred vsakodnevnim spletnim verbalnim nasiljem pogosto nesorazmerno zapleteno, zamudno in drago. Zakaj torej v Sloveniji ob razraščanju sovražnega govora ni bolj preprostega in učinkovitega sankcioniranja?
Na ministrstvu sicer branijo stališče, da je zakon o javnem redu in miru namenjen varovanju javnega reda in miru na javnih krajih, zato zanje širitev na kibernetski prostor ne pride v poštev. Ob tem so tudi prepričani, da "slovenski pravni red posameznikom že zagotavlja ustrezno pravno varstvo pred posegi v čast, dobro ime, dostojanstvo in druge osebnostne pravice. Takšno varstvo je urejeno v okviru kazenskega prava, civilnega prava in drugih področij prava, zato ni mogoče govoriti o odsotnosti pravnega varstva v primerih žaljivih ravnanj na spletu." Nadalje tudi sami priznavajo, da bi priključitev kibernetskega zakona k zakonu o javnem redu in miru "odpirala številna vprašanja glede dokazovanja, identifikacije storilcev in učinkovitega izvajanja prekrškovnih postopkov v digitalnem okolju."
Kot je torej za posameznika drago in zapleteno pravno varstvo pred spletnim verbalnim nasiljem, je očitno za državo drago in zapleteno tako množično spletno nasilje sankcionirati. Se pa ministrstvo ob tem opira na pravno stališče vrhovnega državnega tožilstva, da tudi pri najhujših oblikah sovražnega govora sankcioniranje ni vezano zgolj na objavo vsebine v spletnem okolju, temveč na izpolnitev dodatnih zakonskih pogojev, zlasti na obstoj konkretne ogroženosti javnega reda in miru. "Navedeno potrjuje restriktiven pristop k uporabi represivnih ukrepov na področju izražanja ter dodatno podpira stališče, da ni podlage za splošno širitev prekrškovnega sankcioniranja nedostojnega ali žaljivega ravnanja na javno dostopen kibernetski prostor," argumentirajo na ministrstvu. Zelena luč za žaljivke še naprej, torej ...
