Potem ko so mediji v zadnjih mesecih odkrili, da je bil denimo predsednik državnega zbora Zoran Stevanović kar štirikrat pravnomočno obsojen, se je v javnosti vnela debata, kako je lahko nekdo s takšno preteklostjo politični funkcionar. Na vlado je tudi priromala pobuda, da na političnem stolčku ne bi smel sedeti nihče, ki je bil kadarkoli obtožen ali obsojen za kakršnokoli kaznivo dejanje. "Zakaj, razlaga ni potrebna," je bila zgovorna argumentacija pobudnika.
Na pobudo se je odzvalo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki je spomnilo, da je državni zbor letos januarja - še pod vlado Roberta Goloba - sprejel novele zakona o poslancih, o volitvah predsednika republike, o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah, ki določajo, da predsedniku republike, županom, podžupanom, občinskim svetnikom in tudi poslancem preneha mandat, če so pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za predsednika republike in lokalne funkcionarje je bil uveden tudi pogoj nekaznovanosti za kandidiranje.
A vse to z opombo: v novelah zakonov je predvideno, da se bodo nove določbe, ki urejajo pogoj neizvoljivosti in prenehanje mandata, začele uveljavljati šele z dnem razpisa volitev, ki bodo razpisane vsaj eno leto po uveljavitvi zakonov. Torej niso veljale ne za spomladanske državnozborske volitve niti ne bodo veljale za novembrske lokalne volitve.
No, pogoj nekaznovanosti pa še ni bil uveden sprejet za kandidate za poslance in državne svetnike. Zakaj? Ne boste presenečeni: ker poslanci niso za to. "Poudariti je potrebno, da se oba zakona, ki urejata predmetno vprašanje, tako za poslance državnega zbora kot za državne svetnike, sprejemata z dvotretjinsko večino poslancev, kar pomeni, da kakršnekoli spremembe na tem področju terjajo široko družbeno in politično soglasje," poudarjajo na ministrstvu.
