Ob razpravi o socialni oziroma razvojni kapici, ki bi jo vlada postavila pri 7500 evrih, o njej pa bo odločal verjetno decembrski referendum, je predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM Jakob Počivavšek opozoril, da tolikšno bruto plačo dosega le en odstotek zaposlenih, med katerimi ni inženirjev in raziskovalcev. Na to izjavo, ki jo je izpostavil Inštitut 8. marec na omrežju X, se je že konec septembra odzval Rok Ravnikar, zdravnik leta 2022, z besedami: "7500 evrov je točno petkratnik minimalne plače. Žalostno, da tudi kvalificirani strokovnjaki tega ne morejo doseči z rednim delom. Za take pogoje ste zaslužni prav vi. Hvala - ne hvala!"
Bi torej morale biti razlike med zaposlenimi večje? Zdravnik očitno meni, da ja. Zdaj mu je odgovoril tudi nekdanji dvakratni minister za zdravje Dušan Keber, ki bi tudi sam privoščil strokovnjakom višje plače, a opozarja, da prav načrtovana socialna kapica to preprečuje. "Danes plačo 7500 evrov ali več prejema okoli 13.000 ljudi. Njihova povprečna bruto plača ni 7500, ampak okoli 11500 evrov mesečno - skoraj osem minimalnih plač. Če želi Ravnikar v to skupino uvrstiti še del zdravnikov in drugih strokovnjakov, naj pove, koliko ljudi ima v mislih. Deset tisoč? Dvajset tisoč? V prvem primeru bi to pomenilo okoli 250 milijonov, v drugem pa okoli 500 milijonov evrov dodatne mase plač na leto," je izračunal Keber in poudaril, da prav ta primanjkljaj onemogoča rast plač: "Od kod denar? V javnem sektorju edino iz proračuna in prispevkov. Toda razvojna kapica prav te blagajne siromaši: pri meji 7500 evrov za 150 milijonov evrov, pri meji 6000 evrov pa za 250 milijonov na leto. Ne moremo hkrati prazniti javnih blagajn in zahtevati, da iz njih bolje plačujemo vrhunske strokovnjake."
Po Kebrovem mnenju je rešitev prav nasprotna: "Del denarja je mogoče iskati predvsem pri tistih, ki danes v povprečju prejemajo skoraj osem minimalnih plač: z ohranitvijo prispevkov in progresivnejšo obdavčitvijo samega vrha." Kot dodaja, za zdaj vlada še ni pojasnila, kako bo razvojna kapica povečala produktivnost in dodano vrednost, ni pa dvoma, da bi povečala neto plačo tistim, ki že brez nje znatno presegajo petkratnik minimalne plače.
