Fiskalni svet opozarja: Gospodarska rast računa ne more plačati namesto nas

Fiskalni svet kot neodvisen organ, ki je zavezan k opozarjanju na tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ, vlado opozarja na negativne učinke uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) na javne finance. Njegova analiza je pokazala, da bi uveljavitev zakona verjetno spodbudila gospodarsko rast, vendar pa njegovi povratni učinki tudi po desetih letih ne bi nadomestili neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda v celoti. "Gospodarska rast lahko račun zmanjša. Ne more pa ga plačati namesto nas," je v državnem zboru ugotovitve povzel predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.

Ugotovljeno tveganje je še posebej pomembno ob izhodiščnem stanju javnih financ, ko srednjeročna vzdržnost ni zagotovljena. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi naslovili izhodiščno poslabšanje stanja javnih financ, in strukturne ukrepe za povišanje gospodarskega potenciala, v poročilu navaja fiskalni svet.

Kaj kažejo izračuni?

V letu 2027 bi lahko uveljavitev interventnega zakona, ki vključuje osem ukrepov z neposrednim javnofinančnim učinkom, po njegovih izračunih javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda (BDP). Največ bi z 265 milijoni evrov k temu prispevali uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov (socialna kapica pomeni, da tistim, ki prejemajo višjo bruto plačo od 7500 evrov, za del plače, ki presega ta znesek, ne bi bilo treba plačati socialnih prispevkov) in z 257 milijoni evrov možnost prejemanja polne pokojnine za tiste, ki se ob izpolnitvi pogojev ne bi upokojili, ampak bi še naprej delali.

"V oceni smo pregledali relevantne izsledke empiričnih raziskav in za simulacije uporabili več metod. Rezultati kažejo, da bi lahko z ukrepi spodbujena ugodnejša gospodarska gibanja kratkoročno nadomestila četrtino, dolgoročno v roku desetih let pa okoli polovico začetnega poslabšanja javnih financ. Rezultati so v veliki meri odvisni od odziva fiskalne politike na povečanje primanjkljaja," je še dejal Davorin Kračun. Javni dolg bi bil tako čez deset let v povprečju za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot brez ukrepov interventnega zakona.

Ocene fiskalnega sveta temeljijo na številnih predpostavkah in jih je zato treba razlagati previdno. Previdnost pri razlagi zahteva tudi dejstvo, da je velik del ukrepov segmentiran, zato je odziv težko prevesti na raven celotnega gospodarstva. "Kljub temu je osnovno sporočilo naših ocen jasno: pozitivni učinki na gospodarsko aktivnost bi javnofinančni strošek zakona ublažili zgolj delno. Tudi v scenariju z najmanjšim ocenjenim dolgoročnim poslabšanjem salda bi bila zato primanjkljaj in javni dolg dolgoročno višja kot v scenariju brez uveljavitve predlaganih ukrepov," pojasnjuje Davorin Kračun.

Tajnikar: Interventni zakon bi morali umakniti

"Že nekaj časa opozarjam, da bi bilo treba interventni zakon umakniti, saj ni dovolj dodelan z vidika pričakovanih učinkov. Prepričljivi niso niti argumenti za zakon niti argumenti proti zakonu. Trenutno je pozornost usmerjena na pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki sta financirani s prispevki, zanemarja pa se državni proračun, ki je financiran z dohodninami, med katere štejem tudi DDV in davek na dohodek pravnih oseb. Na žalost niti tisti, ki naj bi bili strokovnjaki, ne razumejo, da so dohodnine zgolj prerazdelitveni davek, ki ne vpliva na stroške, konkurenčnost in rast podjetij," je za Večer pojasnil profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Maks Tajnikar.

Fraza  "manjša dohodnina, večja rast in več dohodnine" po njegovih besedah ni točna. Če nekomu nekaj daš (na primer za orožje), moraš nekomu drugemu nekaj vzeti. "Mene tako pri dohodninah skrbi, komu bi ta oblast rada vzela. Ali pa bi nas rada vse skupaj dodatno zadolžila na način, da v razlikah med denarnimi in realnimi tokovi v proračunu tega sploh ne bi opazili. Se pa iz dohodnin delno pokrivata tudi blagajni zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in pokojninskega zavoda (ZPIZ). Tudi tu je mogoče kaj vzeti. Je pa mogoče pospešiti rast z znižanjem prispevkov, ker to znižuje stroške podjetij in povečuje njihovo konkurenčnost. Spremembe prispevkov so v interventnem zakonu tako majhne, da vidnih pozitivnih makroekonomskih učinkov na rast in konkurenčnost ni pričakovati, a dovolj velike, da povzročijo posledice v blagajnah ZZZS in ZPIZ. Vendar se ne bi upal ocenjevati, kako velike so," pojasnjuje profesor Tajnikar.

Na področju zdravstva je po njegovih besedah razpon posledic lahko od zanemarljivih do večjih. Prej verjame v zmedo kot v problem primanjkljajev v blagajni. Za ZPIZ pa ugotavlja, da na veliko precenjujejo učinek dejstva, da bi lahko upokojenci ohranjali redno delovno razmerje - razen če je dosedanje poslovanje zavoda skrita katastrofa.

Posledice ob nižjem DDV-ju za hrano

Zaradi znižanja stopnje DDV na določeno hrano in energente bi bil po izračunih fiskalnega sveta v letu 2027 javnofinančni primanjkljaj višji za 342 milijonov evrov. "Naša ocena predpostavlja popolni prenos nižjega DDV v končne cene, dejanski javnofinančni učinek pa bo lahko manjši, če trgovci znižanih stopenj DDV ne bodo v celoti prenesli v končne cene za potrošnike," nadalje pojasnjuje fiskalni svet. Interventni zakon predvideva znižanje DDV na osnovna živila, semena in gnojila na pet odstotkov. DDV na energente pa bi lahko začasno (do 9 mesecev) znižali na 9,5 odstotka. Zaradi znižanja davčne stopnje na oddajanje v najem s 25 odstotkov na 15 odstotkov ter na 5 odstotkov za mlade do 30 let in družine bi bil v letu 2027 javnofinančni primanjkljaj višji za 40 milijonov evrov.