Predvidoma v začetku decembra se bo na referendumu odločalo o t.i. interventnem zakonu za razvoj Slovenije, katerega del je tudi socialna kapica pri 7500 evrih bruto. Bistvo te socialne oziroma razvojne kapice je postavitev zgornje meje, do katere se od plače obračunavajo in plačujejo prispevki za socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajna oskrba). To pomeni, da bi del bruto plače, ki presega znesek 7500 evrov na mesec, postal oproščen plačila teh socialnih prispevkov. S tem bi se visoko plačanim posameznikom (ki predstavljajo nekaj več kot 1 odstotka zaposlenih v Sloveniji) bistveno zvišala neto plača, delodajalcem pa bi se znižali stroški dela za te kadre. Kljub kapici na prispevke pa bi se na del plače nad to mejo še vedno normalno obračunavala dohodnina.
No, na Gospodarski zbornici Slovenije si prizadevajo, da bi se ta socialna oziroma razvojna kapica do leta 2030 znižala na 6000 evrov bruto. Nekdanji dvakratni zdravstveni minister Dušan Keber, ki je zdaj politično aktiven v civilni iniciativi Glas ljudstva, je nad to idejo ogorčen, češ da gre za plenjenje socialne države in še več odpustkov za elito: "Očitno 7500 evrov ne zajema dovolj elite."
Kot je preračunal, bi pri sedanji načrtovani meji 7500 evrov bruto kapica koristila okoli 14.000 najbolje plačanim zaposlenim (1,3 odstotka vseh), pri meji 6000 evrov pa okoli 27.000 zaposlenim (okoli 3 odstotkom vseh): "Tu še vedno ni mladih razvojnikov, ki šele začenjajo kariero. To je samo razširjen krog menedžerjev, vodilnih kadrov, najbolje plačanih zdravnikov, odvetnikov in drugih, ki že zdaj stojijo visoko nad večino zaposlenih."
Ob ugodnostim za bogate posameznike pa bi takšno nižanje kapice imelo še bolj usodne posledice za proračun, navaja Keber: "In račun? Kapica pri 7.500 evrih pomeni okoli 150 milijonov evrov neto javnofinančnega minusa na leto. Pri 6.000 evrih pa že okoli 250 milijonov. Dodatnih sto milijonov, odvzetih zdravstvu, pokojninam, dolgotrajni oskrbi in varnosti ljudi ob bolezni ali brezposelnosti. V teh številkah je že upoštevano, da država zaradi nižjih prispevkov pobere več dohodnine. Četrt milijarde minusa torej."
Iz tega Keber sklene, da se GZS tako "pridružuje političnemu deliriju plenjenja socialne države. Ne gre ji za razvoj Slovenije, še manj za pravično družbo, gre ji za višje prejemke njenega vodilnega sloja. Razvojnik je priročna kulisa, za katero se skriva staro pravilo: dobički in privilegiji za najožji gornji sloj, račun pa naj plačajo vsi drugi." Ob tem pa dopusti še eno, bolj taktično možnost pred referendumom: "Ali pa je bila meja 6.000 evrov predlagana zato, da bi se nam zdaj kapica pri 7.500 evrih zdela skoraj sprejemljiva?"
