
Eden najglasnejših kritikov Janševe vlade, nekdanji dvakratni zdravstveni minister in zdaj član iniciative Glas ljudstva Dušan Keber je spet udaril po vladni koaliciji, potem ko je državni zbor podprl tri posvetovalne referendume, pri čemer se je Keber osredotočil na tistega o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom. "Na referendumu nas bo Janševa oblast vprašala, ali naj delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči zaslužijo svojih približno 500 evrov z 'družbeno koristnim delom'," je spomnil Keber in opozoril na skrit populizem: "Zaposlenega, ki se komaj prebija s tisoč evri minimalne plače, ščuva: poglej lenuha, ki mu daješ 500 evrov, da lahko lenari na tvoj račun."
Prav zaradi omenjenega referenduma oblasti očita dvoličnost, saj po drugi strani "z interventnim zakonom obmetava z denarjem ljudi, ki ga zagotovo ne potrebujejo. Bogataška socialna kapica in odprava najvišjega dohodninskega razreda bosta za približno 14.000 najbolje plačanih ljudi namenili okrog 100 milijonov evrov na leto oziroma vsakemu povprečno 600 evrov neto več na mesec." Ker po oceni Kebra tudi za brezposelne prejemnike socialne pomoči gre okrog 100 milijonov evrov, Keber ugotavlja, da gre le za prelaganje denarja iz žepa najbolj revnih v žep najbolj bogatih: "Spodaj gre torej teh sto milijonov za preživetje pod drobnogled in na referendum, zgoraj gre podoben znesek v žepe najbolje plačanih z zakonom in brez vprašanj."

Zagovornike referenduma, prepričane, da so med prejemniki socialne pomoči številni, ki bi lahko delali, pa nočejo, Keber opozarja, da jih država že zdaj (lahko) sankcionira. "Vprašajmo raje sebe: bi znali in hoteli preživeti s 500 evri? To ne zadošča niti za streho nad glavo, ogrevanje, elektriko in hrano. Če zase vemo, da bi raje delali, kot tako životarili, zakaj množici neznanih ljudi pripisujemo nasprotno – da jim je revščina ljubša od dela?" postavi retorično vprašanje.
Ob tem ideji, da bi morali ljudje za socialno pomoč delati (družbeno koristno delo) očita izkoriščevalsko logiko: "Če oblast ve, da je človek sposoben delati in zanj celo najde 'družbeno koristno delo', naj bo to delo normalno plačano. /.../ Predlog temelji na brezobzirnem izkoriščanju: delaš, kar ti določimo, sicer izgubiš sredstva za preživetje. Dovolj si zmožen, da moraš delati, nisi pa dovolj vreden, da bi za svoje delo dobil plačo in delavske pravice."
A za konec še enkrat poudari, da je najbolj sprevrženo sporočilo politike v referendumskem vprašanju in kombinaciji z interventnim zakonom: "Zaposlene z nizkimi dohodki oblast ščuva proti ljudem, ki imajo še manj: naj se prepirajo, ali si revež zasluži 500 evrov, medtem ko najbolje plačanemu odstotku brez vprašanj deli dodatne stotine in tisoče evrov. Tako se pozornost preusmerja od privilegijev na vrhu k revščini na dnu."









