Mestni svet v nemškem mestu Heidenau je prejšnji teden izglasoval prepoved postavljanja novih "kamnov spotike". Gre za medeninaste spominske plošče, ki ohranjajo spomin na posamezne žrtve nacističnega režima. Odločitev so sprejeli svetniki skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) in konservativne Krščansko-demokratske unije (CDU). Njihova poteza je v nemški javnosti sprožila val ogorčenja.
Anne Nitschke iz združenja AKuBiZ, ki v regiji spodbuja demokracijo in zgodovinsko izobraževanje, opozarja na nevarne posledice takšnih odločitev. Svetnikom očita, da želijo spomin na žrtve pregnati iz središča mesta, tako kot so nacisti nekoč pregnali same žrtve. Njeno združenje je namreč vložilo zahtevo za postavitev dvanajstih novih plošč, ki pa jo je mestni svet zdaj blokiral.
Projekt "kamnov spotike" je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagnal umetnik Gunter Demnig. Plošče običajno vgradijo v tlakovce pred zadnjim znanim prebivališčem ali delovnim mestom žrtve. Pobuda velja za največji decentraliziran spomenik na svetu in ključni del nemške kulture spominjanja na zločine Hitlerjevega režima, poroča britanski The Guardian. Po vsej Evropi so doslej postavili že več kot 128 tisoč takšnih plošč.
Brisanje spomina ali iskanje alternative?
Zagovorniki prepovedi svojo odločitev utemeljujejo s tem, da mimoidoči po ploščah hodijo in da so izpostavljene vremenskim vplivom. Namesto tega predlagajo ureditev spominskega prostora na krščanskem pokopališču severno od mesta, ki bi ga posvetili žrtvam vojne, terorizma, diktatur in prisilnega preseljevanja.
Nitschke takšne argumente zavrača. Poudarja, da mestni svet ni pripravil nobenih načrtov niti zagotovil sredstev za takšen projekt. Ob tem opozarja, da tako široka definicija žrtev služi predvsem relativizaciji edinstvenosti holokavsta. Smisel kamnov spotike je namreč ravno v tem, da ljudje nanje naletijo v vsakdanjem življenju in se vprašajo, kdo je tam živel in kdo je moral prisilno oditi.
Glasovanje v Heidenauu sovpada z obdobjem, ko stranka AfD beleži rast podpore v javnomnenjskih anketah. Stranka že dolgo napada nemško kulturo spominjanja, saj jo njeni člani vidijo kot oviro za domoljubje. Čeprav vodstvo CDU na državni ravni uradno zavrača sodelovanje s skrajno desnico, v praksi lokalni odbori, zlasti na vzhodu Nemčije, pogosto glasujejo skupaj z AfD. Nacionalno vodstvo CDU je od lokalnega odbora že zahtevalo pojasnila, a odgovorov za zdaj niso podali.
Različni odzivi med prebivalci in napoved tožbe
Umetnik Gunter Demnig, ki je osebno vgradil vseh pet dosedanjih plošč v Heidenauu, je odločitev mestnega sveta označil za napačno potezo brez primere. Ena od obstoječih plošč stoji pred mestno hišo in ohranja spomin na nekdanjega župana Paula Grögerja. Nacisti so ga leta 1933 odstavili, ker ni želel izobesiti nacistične zastave, ga mučili v taborišču in ga na koncu prignali do samomora. Denar za njegovo ploščo so zbrali učenci.
Mnenja prebivalcev mesta ostajajo deljena. Mnogi projekt podpirajo in ne verjamejo uradnim motivom mestnih svetnikov. Petinosemdesetletna Christine Bauer opozarja, da plošče nikogar ne motijo in da bi se moral mestni svet raje ukvarjati z rastjo življenjskih stroškov. Nasprotno pa triinšestdesetletna Silke Schutz, ki se opredeljuje kot zvesta volivka AfD, projekt označuje za metanje denarja in dodaja, da je treba s spominjanjem na vojno nekoč prenehati.
Združenje AKuBiZ se ne namerava predati. Nitschke napoveduje, da bo njena ekipa pravno izpodbijala prepoved mestnega sveta. Za prihajajoči konec tedna načrtujejo protestni pohod skozi mesto do lokacij, kjer so želeli postaviti nove ploščice. Med potjo bodo zbranim prebirali življenjske zgodbe žrtev, ki jim mestne oblasti odrekajo prostor v javnem spominu.
