Predlagajo vključitev matičnih čred goveda v sistem blagovnih rezerv ter opozarjajo na nujnost namakalnih sistemov in zadrževalnikov.
Dolgotrajna suša in visoke temperature v Sloveniji povzročajo katastrofalno škodo v kmetijstvu, izpad pridelka pri najbolj prizadetih kulturah pa se giblje med 30 in celo 90 odstotki. Razmere resno ogrožajo stabilnost celotne domače prehranske verige in živinoreje, so poudarili v sporočilu za javnost.
Koruza, krompir ...
"Naši kmetje, ki skrbijo, da nismo lačni, opozarjajo na izpad ključnih poljščin. Najbolj sta prizadeti koruza (izpad do 90 odstotkov) in krompir (izpad od 30 do 90 odstotkov). Izpad voluminozne krme na travnikih dosega okoli 70 odstotkov, marsikje tretjega odkosa sploh ne bo," so zapisali. Kmetje so tako prisiljeni v predčasno zaključevanje paše, dokup drage krme ali celo v zmanjševanje staleža živali. Kot so opozorili, se že za jesen napoveduje prvi val podražitev sadja in zelenjave, saj se kmetje soočajo z ogromnim izpadom dohodka.
Ob tem v stranki menijo, da reševanje krize zahteva kombinacijo interventnih korakov in dolgoročnih sistemskih prilagoditev podnebnim spremembam. "Podpiramo Združenje slovenske kmečke iniciative, ki zahteva vključitev matičnih čred goveda v sistem blagovnih rezerv, da se prepreči množični zakol živali. Za ekološke kmete predlagamo začasno dovolitev uporabe neekološke krme za ekološko živino brez izgube certifikatov. Kmetje so se že prilagodili suši: izvajajo predčasno siliranje, mulčenje in preudarno gnojenje, marsikdo goji proti suši odpornejše sorte," so zapisali.
Skoraj nikjer ni namakalnih sistemov
Glede nujnosti namakalnih sistemov in zadrževalnikov so opozorili, da ima Slovenija z namakalnimi sistemi opremljenih manj kot dva odstotka oziroma okoli 6200 hektarjev primernih površin. Nujna je še pospešitev birokratskih postopkov za gradnjo akumulacij in namakanje ter strateško dvo- in večnamensko gospodarjenje z vodnimi viri. Kot primer možnega povečanja so izpostavili zadrževalnik Žovnek v Spodnji Savinjski dolini.
Nesprejemljivo se jim zdi dolgotrajno pridobivanje dovoljenj za gradnjo zadrževalnikov vode, saj da znižuje gospodarnost države kot celote in ogroža njene strateške interese. Kot so še menili, je treba med drugim racionalizirati postopke, sprejeti državni prostorski načrt za namakanje v Prekmurju, krepiti namakanje v Podravju, investirati v gospodarne načine namakanja ter povezati namakalne sisteme in zadrževalnike.
"Kot družba se moramo zavedati, da bomo brez kmeta lačni. Zdrava hrana je tudi temelj zdravja. Samooskrba z vidika narodove samostojnosti pomeni veliko: ali bomo za svoje preživetje poskrbeli sami ali pa bomo to prepustili drugim - po njihovi volji in pogojih," navajajo v stranki.
