Ob tednu mobilnosti je prišlo v ospredje vprašanje nemotoriziranih prevoznih sredstev. A med njimi eno še posebej buri duhove - električni skiroji. Vse bolj priljubljeni med mladimi so se v zadnjem času tako razmnožili, da očitno ovirajo pešce in kolesarje. Med predlogi vlade se je tako znašel predlog, da se jih popolnoma prepove.
"Tudi če pustimo nesreče ob strani ...," se začne zapis očitno občanke Ljubljane, katere ugotovitve pa bi zlahka preslikali tudi na Maribor in druga večja mesta po državi: "Veliko se nas je po Ljubljani nehalo voziti s kolesom, ker je zaradi e-skirojev vožnja postala preprosto nevzdržna. Sama opažam, da se zdaj z avtom vozim tudi tja, kamor sem se prej redno vozila s kolesom. E-skiroji so vožnjo po kolesarskih stezah naredili bistveno bolj stresno in nepredvidljivo."
Evropska mesta prepovedujejo, Ljubljana "ne more"
A hkrati omenjena občanka opaža, da se tudi kot voznica avtomobila srečuje s težavami zaradi nepredviljivih voznikov električnih skirojev: "Tudi kot voznica avtomobila sem že večkrat opazila, kako težko je pravočasno zaznati nekoga na e-skiroju. Premikajo se precej hitro, njihova silhueta pa je ozka in zato manj opazna. Še posebej problematične so kolesarske steze ob drevoredih ali drugih vizualnih ovirah, kjer lahko voznika e-skiroja med vožnjo zelo hitro spregledaš ..."
Mnoga evropska mesta so prav zaradi omenjenih težav prepovedala izposojo električnih skirojev, denimo Pariz, Praga, Madrid, Bruselj, Firence ... Tudi v Mariboru sistema za izposojo električnih skirojev več ni, zanimiv pa je primer Mestne občine Ljubljana, ki je pred dnevi objavila videoposnetek s pravili za izposojo električnih skirojev, ob tem pa zapisala, da lahko prepoved tovrstne uporabe uzakoni le država in ne občina.
Je e-skiro res "zelena mobilnost"?
No, nikjer v zgoraj omenjenih mestih pa ni prepovedana uporaba zasebnih električnih skirojev. Pobudnica prepovedi zato svojo idejo nekoliko omili: "Če tudi pri nas prepoved ni realna možnost, bi morali vsaj resneje razmisliti o ukrepih za umirjanje njihove hitrosti. Na kritičnih mestih bi lahko namestili manjše grbine ali druge ovire, zasnovane tako, da kolesarjev ne bi bistveno ovirale, voznike e-skirojev pa bi prisilile, da dejansko upočasnijo." Kot dodaja, se ji zdi še posebej problematično, da se s širjenjem e-skirojev pogoji za kolesarje dejansko poslabšujejo.
"Namesto da bi spodbujali kolesarjenje, ki ne potrebuje baterije, ne porablja električne energije in hkrati pomeni telesno aktivnost, ga vse pogosteje nadomeščamo z motorizirano napravo z baterijo, ki ima omejeno življenjsko dobo in jo je treba na koncu ustrezno reciklirati. Tudi z okoljskega vidika se mi zato zdi precej nenavadno, da e-skiro avtomatično obravnavamo kot 'zeleno' obliko mobilnosti, še posebej kadar ne nadomešča vožnje z avtomobilom, ampak hojo ali kolesarjenje," zaključuje pobudnica: "Podobno težko razumem množično kupovanje e-skirojev otrokom. V času, ko se veliko govori o pomanjkanju gibanja in naraščajoči telesni teži pri otrocih, jim namesto kolesa, pri katerem morajo dejansko poganjati, kupujemo prevozno sredstvo, na katerem večinoma samo stojijo." Kaj se torej da storiti ob obstoječem stanju, ko situacija ni dobra ne za pešce ne za kolesarje ne za voznike avtomobilov - posledično pa, zavoljo potencialnih nesreč, tudi za uporabnike električnih skirojev ne?
Ministrstvo: odgovornost je na občinah!
Iz ministrstva za infrastrukturo in energetiko so že dali jasno vedeti, da o popolni prepovedi električnih skirojev ne razmišljajo, saj da "resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 novih oblik mikromobilnosti ne obravnava v smeri njihove splošne prepovedi, ampak predvideva varnejše vključevanje v prometni sistem, med drugim z urbanistično zasnovo, prilagojeno mikromobilnosti, zagotavljanjem ustreznih voznih površin, izboljšanjem nadzora ter izobraževanjem in preventivo." Obenem izpostavljajo, da je do predloga fizičnih ovir oziroma grbin na kolesarskih površinah treba pristopiti posebej previdno: "E-skiroji imajo majhna kolesa in so zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti izrazito občutljivi na neravnine in ovire na vozni površini, zato bi lahko neustrezno zasnovane fizične ovire povečale tveganje za padce in poškodbe tako voznikov e-skirojev kot kolesarjev."
Ob tem z ministrstva podajajo žogico občinam, saj da so te pristojne za občinsko cestno infrastrukturo, prometno ureditev ter varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah: "Občina lahko samostojno prepove ali omeji delovanje ponudnikov za izposojo e-skirojev na javnih površinah prek uveljavitve pogojev v občinskih odlokih ali z neizdajo dovoljenj za uporabo javnih površin. Prav tako lahko samostojno določi lokalne prepovedi ali omejitve hitrosti na posameznih območjih (pešcone, parki, določeni odseki) ter izvede tehnične ukrepe za umirjanje prometa."
Kmalu obvezne čelade za vse - tudi kolesarje
Če se že ne da električnih skirojev popolnoma prepovedati oziroma na državni ravni bolj restriktivno uzakoniti njihove uporabe, pa drug pobudnik vladi predlaga obvezno registracijo tovrstnih vozil. Kot ugotavlja, se v vsakodnevnem prometu kršijo številna pravila uporabe električnih skirojev. Spomnimo: starostna meja je od februarja zvišana na 15 let, prepovedan je prevoz drugih potnikov ... Država v okviru dejavnosti Resolucije "preučitev uvedbe zaščitnih ukrepov za ranljive udeležence v prometu na področju novih oblik mobilnosti" v sklopu nacionalnega stebra "Nove oblike mobilnosti" s predvidenim zaključkom do leta 2030 že predvideva tudi obvezno uporabo čelade tako za voznike e-skirojev kot kolesarjev(!).
A da bi bilo potrebno tudi e-skiroje registrirati in posledično lažje sankcionirati kršitelje, na ministrstvu za infrastrukturo samostojno ne razmišljajo, saj da gre za vozila, ki naj ne bi presegala hitrosti 25 km/h - pa čeprav je v praksi drugače. "Glede nadaljnjega urejanja tehničnih zahtev, obveznega zavarovanja, homologacije in registracije e-skirojev pa Slovenija zagovarja stališče, da se to področje celovito in harmonizirano uredi na ravni Evropske unije," pravijo na ministrstvu: "Razdrobljeni nacionalni predpisi med državami članicami namreč ustvarjajo upravna bremena za organe nadzora, pravno negotovost in neenake pogoje na enotnem trgu ter negativno vplivajo na konstrukcijsko varnost vozil. Slovenija se zato aktivno zavzema za uvedbo enotnega evropskega okvira."
