Sindikati prijavili Pošto Slovenije inšpektorjem in pozivajo državo kot lastnico na odgovornost. Kako se odzivajo v Pošti?

Točno opoldne je Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije (SDPZ) na novinarski konferenci predstavil razloge za prijave zoper delodajalca Pošto Slovenije ter javno pozval ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k ukrepanju.

Saška Kiara Kumer je uvodoma pojasnila, da so novinarsko konferenco sklicali zaradi resnih, sistematičnih in ponavljajočih se kršitev zakona o delovnih razmerjih. "Govorimo o kršitvah, ki predstavljajo ustaljen vzorec ravnanja delodajalca, ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Zato je še posebej zaskrbljujoče, da prav tak delodajalec ne spoštuje temeljnih delovnopravnih standardov."

Kršenje pravice do odmora in nezakonito določanje rokov za dopust

V sindikatu SDPZ menijo, da delodajalec v nekaterih primerih krši pravico zaposlenih do 30-minutnega odmora med delovnim časom, kot to določa zakonodaja. Ob tem naj bi šlo za ponavljajočo se prakso, pri kateri so zaposleni prisiljeni delati neprekinjeno osem ur ali več brez možnosti odmora. "Delodajalca smo na to nepravilnost večkrat opozorili, zlasti v primerih, ko organizira izobraževanja in delavnice za zaposlene na dvoosebnih poštah. Kljub opozorilom ta ne zagotovi nadomeščanja, temveč organizira delo tako, da zaposleni, ki je napoten na izobraževanje ali delavnico, na pošti opravi zgolj krajši del delovnega časa – približno tri ure. Celotno preostalo delovno obveznost vse do zaključka dneva nato opravlja drugi zaposleni sam," je pojasnil Peter Helbel." Do ponovne kršitve naj bi prišlo 22. januarja letos v času organizirane delavnice, brez zagotovljenega nadomeščanja. 

Sindikati dodajajo še, da se enaka praksa ponavlja tudi v času koriščenja letnih dopustov, saj delodajalec ne razpolaga z zadostnim številom zaposlenih, ki bi nadomeščali odsotne na poštah. Ob čemer je zaposlenim enostransko določil rok za izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2025 do 31. marca 2026. To je v nasprotju z 162. členom ZDR-1, ki določa, da se preostanek letnega dopusta izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega leta in v dogovoru z delodajalcem, še menijo v SDPZ. 

Zloraba pisnih opozoril o odpovedi in povračilni ukrepi

Zaposleni so večkrat opozarjali tudi na nepravilnosti, neenako obravnavo in neprimerne odnose na nekaterih poštah, a namesto da bi se težave reševale in dialoga, so bila edini odziv delodajalca pisna opozorila pred odpovedjo. "Pisna opozorila se v teh primerih ne uporabljajo kot zakonit disciplinski ukrep, temveč kot orodje pritiska in discipliniranja zaposlenih, ki opozarjajo na nepravilnosti," je dejala Majda Stubelj in dodala, da v odločbah o pisnih opozorilih delodajalec zagovarja neprimerno komunikacijo nadrejenih, vključno z izjavo "leglo lažnivcev", z razlago, da je bila izjava, ki so jo zaposleni doživeli kot žaljivo in ponižujočo, vzeta iz konteksta in ni bila namenjena konkretnemu zaposlenemu. Hkrati pa kaznujejo zaposlene, ki so koristili čas odmora za malico namenili pomoči sodelavcu, ki je dan prej doživel prometno nesrečo. 

Od štirih zaposlenih, ki so prejeli pisna opozorila, sta bila dva po opozorilu še kazensko premeščena. Eden od njiju je bil 12. januarja najprej premeščen na drugo pošto, nato pa je 1. februarja prejel še novo obvestilo o premestitvi na drugo pošto. Glede na to, da ima  ta delavec dva šoloobvezna otroka in še nega štiriletnega otroka ima takšna premestitev zanj in njegovo družino, še posebej hude posledice, še ugotavljajo v SDPZ.

Pošta Slovenije zanika vse navedbe in izpostavlja "reševanje" sindikalnega zaupnika

Pošta Slovenije, ki jo vodi Marko Cegnar, zanika sistemske in ponavljajoče se kršitve, kot jih izpostavlja sindikat, ob dejstvu, kot navajajo v Pošti Slovenije, da je bila tudi novinarska konferenca SDPZ sklicana zaradi izsiljevanja delodajalca, da spremeni odločitev v individualnih primerih, vezanih na eno poštno poslovalnico, in sicer predvsem odločitev v primeru sindikalnega zaupnika SDPZ. "Posploševati in raztezati en primer na celotno Pošto Slovenije je nedopustno, neupravičeno, predvsem pa napačno, saj se s tem ustvarja občutek, da Pošta Slovenije zavestno krši zakonodajo, pa seveda ni tako."

Prav tako zanikajo sum diskriminacije ali neenakopravne obravnave, saj kadar so zaposleni deležni kakršnih koli ukrepov, so ti posledica njihovih ravnanj, ki niso v skladu s pogodbo o zaposlitvi in navodilom za delo, in nikoli niso vezani za nobeno drugo osebno okoliščino posameznega delavca. "Je pa res, da kadar gre za člana posameznega sindikata, nam ta očita ukrepanje zaradi članstva v posameznem sindikatu, ne glede na kršitve, ki jih je delavec storil. Sindikat se generalno postavi v bran svojemu članu, četudi je nesporno dejstvo, da je ta kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, pritiska na delodajalca, grozi s sankcijami, če delovnopravne sankcije zoper konkretnega delavca ne bodo odpravljene."

O očitku povračilnih ukrepov zoper zaposlene zaradi opozarjanja na nepravilnosti v Pošti Slovenje pojasnjujejo, da se ukrepi pripravijo zaradi kršitev posameznika, enako je bilo v konkretnem primeru in posledično ne gre za povračilne ukrepe zaradi opozarjanja na nepravilnosti. In da izvedene premestitve niso povračilni ukrep, ampak skrb za vse zaposlene: "V primerih, ko celoten kolektiv prosi za pomoč, tudi za premestitev določenega konkretnega zaposlenega, mora delodajalec odreagirati in urediti razmere na posamezni lokaciji, oddelku, poštni poslovalnici, kajti vsi delavci si zaslužijo, da delajo v varnih delovnih razmerah, v dobrem in spoštljivem okolju, ne le člani sindikata. In v primerih, ko posameznik povzroča razdor v kolektivu, v kolektiv vnaša nemir in konflikte, mora delodajalec zaščititi vse svoje zaposlene."

Pošta Slovenije od sindikalnih predstavnikov pričakuje konstruktivno sodelovanje, da so zgled pri delu in pristopijo k reševanju težav na ustrezen način. V konkretnem primeru gre za absolutno nedovoljen pritisk na delodajalca, ki ga ne bodo dopustili, so še zapisali odzivu.

Odzvalo se je tudi ministrstvo za delo, ki obsoja vsako kršitev delovne zakonodaje, še posebej v podjetjih v državni lasti, ki bi morala "s svojim delovanjem predstavljati zgled spoštovanja pravic zaposlenih in odgovornega upravljanja". Od inšpektorata pričakuje, da bo na Pošti opravil ustrezen nadzor in sprejel potrebne ukrepe.