Kot navajajo v sindikatih, predloga podrejata medije, in sicer RTV politični oblasti, ostale medije pa prepuščata lastniškim in ekonomskim interesom.
V sindikatih so v sporočilu za javnost opozorili, da pri pripravi predlogov niso sodelovali, čeprav resolucija o normativni dejavnosti predvideva zgodnje vključevanje javnosti pri pripravi predpisov. To bi bilo po navedbah sindikatov nujno, saj gre za predloga, ki pomembno posegata v medijski prostor.
Kot so zapisali, predlog novele o RTVS "podreja upravljanje in vodenje najpomembnejše medijske in kulturne institucije vladajoči politični oblasti, čeprav so tudi državljanke in državljani na referendumu 2022 jasno podprli nasprotno - depolitizacijo RTV". Hkrati aktualna oblast poziva k ukinitvi rtv-prispevka, "te pomembne javne dajatve, ki zagotavlja finančno neodvisnost ter s tem institucionalno in uredniško avtonomijo", so izpostavili.
Predlog ne preprečuje koncentracij lastništva
Predlog novele zakona o medijih pa zožuje pojem javnega interesa na področju medijev. Prav tako "izničuje prav tiste določbe leto dni veljavnega zakona, ki so omogočale vsaj določeno predvidljivost in stabilnost finančne podpore novinarstvu, o katerih Evropska komisija v svojem zadnjem poročilu o vladavini prava ugotavlja, da so pozitivno sprejete med deležniki". Obenem so izpostavili, da predlog še naprej ne omogoča učinkovitega preprečevanja koncentracij medijskega lastništva, kar je aktualno tudi z vidika prodaje informativnih medijev United Group, kamor spada N1 Slovenija.
Izpostavili so tudi, da se temeljna zakona spreminjata kmalu zatem, ko sta bila spremenjena, saj je zadnja novela zakona RTVS vstopila v veljavo decembra 2025, sedanji zakon o medijih pa septembra 2025. "Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, kaj se je v tako kratkem času pokazalo za tako napačno, da je treba sistem spremeniti in zakaj se ne spreminja tam, kjer bi bilo po naši oceni nujno: pri odpravljanju koncentracije medijskega lastništva ter zagotavljanju stabilnega in zadostnega financiranja za delovanje javne radiotelevizije," so dodali.
V sindikatih so spomnili, da neodvisno in kakovostno novinarstvo ni zgolj politična ali vrednostna zaveza, temveč obveznost, ki jo državam članicam nalaga tudi EU. Predloga novel obeh zakonov pa po navedbah sindikatov pomenita pot v nasprotno smer.
