Pri Varuhu človekovih pravic so ob objavi predloga novele zakona o RTVS, po kateri ne bi imeli več predstavnika v programskem svetu RTVS, opozorili, da je to že tretji predpis v kratkem času, ki jim zmanjšuje pomen brez predhodnega posvetovanja. Praksa priprave zakonodaje brez sodelovanja institucij, na katere se nanaša, je zanje nesprejemljiva.
Varuh človekovih pravic pričakuje, da se zakonodajalec že v začetnem postopku priprave predlogov zakonodajnih predpisov (torej še pred javno obravnavo) posvetuje z ustanovami in skupinami, na katere se predmetna zakonodaja nanaša, so zapisali za STA v odzivu na novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Varuh je zaskrbljen, ker se mu po eni strani zmanjšuje pomen, po drugi pa nalagajo nove pristojnosti, ne da bi se pristojne ustanove o tem predhodno z Varuhom posvetovale, so navedli.
Ob tem so opozorili, da sta že pred to novelo pomen Varuha brez predhodnega posvetovanja z njim zmanjšala že uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija in novela zakona o parlamentarni preiskavi. "V tokratnem primeru novele zakona o RTVS pa smo temu priča v fazi javne razprave," so navedli. Takšno prakso je Varuh že večkrat problematiziral, nazadnje ob javni razpravi o predlogu tedanje novele zakona o medijih. Varuh prav tako poudarja, da ima javni medij pri uresničevanju pravice do obveščenosti, spodbujanju vključujoče družbe in preprečevanju diskriminacije posebno odgovornost.
Tako "ocenjuje, da ureditev, ki zagotavlja zastopanost javnosti na predlog Varuha z vidika spoštovanja človekovih pravic, omogoča, da so pri upravljanju javne radiotelevizije zastopana tudi strokovna znanja in izkušnje s področja varstva človekovih pravic". "To je še posebno smiselno glede na geopolitične in družbene razmere doma in v tujini," so dodali. Varuh sicer vselej pričakuje, da so določila vsakega zakona oblikovana tako, da kar v največji meri zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, "od konkretnega zakona pa tudi, da omogoča medijsko svobodo in neodvisnost, ki sta pogoj za učinkovito delovanje demokratične in pluralne družbe".
Z vidika Varuha je tako bistveno, da sestava in način imenovanja članov sveta ter financiranje javnega zavoda zagotavljajo pluralnost, strokovnost in neodvisnost medija ter ustrezno upoštevanje človekovih pravic in potreb ranljivih skupin. Kot so še zapisali, Varuh ponovno apelira na vsa ministrstva in zakonodajno telo, da upoštevajo ustavni značaj ter Pariška in Beneška načela glede neodvisnosti institucije Varuha "tako v primerih, ko se Varuhu dodeljujejo nove pristojnosti brez zagotavljanja ustreznih kadrovskih in finančnih virov za izvajanje teh pristojnosti, kot tudi v zaskrbljujočih primerih ukinjanja obstoječih pristojnosti".
Po predlogu novele zakona o RTVS bi torej programski svet znova nadomestil aktualni svet zavoda. V njem bi bilo še vedno 17 članov, a bi bilo zlasti manj predstavnikov zaposlenih. Prav tako bi brez predstavnika denimo ostali predsednik republike, Varuh človekovih pravic in Informacijski pooblaščenec ter svet za trajnostni razvoj, člana pa bi denimo dobili obrtno-podjetniška ter kmetijsko-gozdarska zbornica, Institut Jožef Stefan, Teološka fakulteta, Mladinski svet Slovenije in zveza potrošnikov, pa tudi Glasbena matica Ljubljana in dva člana kulturniška zbornica.
