V Društvu novinarjev Slovenije menijo, da predlog novele zakona o RTVS predstavlja vračanje k nekdanjim rešitvam, ki so jih vmesne novele že izboljšale, vnovično politizacijo v organih upravljanja javnega medija ter zmanjševanje stabilnosti in predvidljivosti financiranja. Predstavlja tudi potencialne kršitve Evropskega akta o svobodi medijev.
V društvu so opozorili, da so predlagane rešitve tudi v nasprotju s preteklimi odločitvami ustavnega sodišča. "Razočarani smo, da se predlagatelj niti tokrat ne ukvarja z vzpostavitvijo zakonodajnega okvirja, ki bi Radioteleviziji Slovenija (RTVS) omogočil prilagajanje na številne spremembe v medijskem okolju in razvoj, temveč pretežno uvaja prilagoditve upravljanja in financiranja po volji vladajoče politike," so zapisali v sporočilu za javnost.
Po predlogu novele bi štiričlansko upravo zamenjal nadzorni svet, ki bi imenoval in razreševal generalnega direktorja, sprejemal statut, finančni načrt in izvajal nadzor nad poslovanjem RTVS ter bi imel sedem članov, od katerih bi jih šest imenovala vlada. V društvu ocenjujejo, da gre pri tem za repolitizacijo in poskus vladnega nadzora nad ključnimi odločitvami javnega medija, kar je v nasprotju z evropskimi standardi.
Glede sestave novega programskega sveta pozdravljajo, da predlagatelj predloga novele ni šel v demontažo sedanjega modela, ki omogoča široko participacijo predstavnikov različnih javnosti in delov družbe. "Skrajno kritični pa smo do tega, da mu hkrati jemlje pomembne pristojnosti in s tem zmanjšuje njegov pomen, saj gre za prikrito politizacijo upravljanja javnega medija," so sporočili.
Nasprotujejo tudi temu, da nekatere člane organizacije imenujejo na podlagi javnega poziva, drugi pa so imenovani neposredno. Poudarili so, da javni poziv, pri katerem morajo kandidati navesti tudi svojo vizijo in kompetence, omogoča transparentnost izbora in imenovanje najkakovostnejših kandidatov. Kritični so tudi do novega izbora organizacij, ki naj bi imenovale predstavnike v programski svet.
Za takojšnje prenehanje mandatov dosedanjemu vodstvu, članom sveta in finančnega odbora po mnenju društva novinarjev ni razloga in bi bilo lahko glede na nedavno odločbo ustavnega sodišča tudi ustavno sporno. Razrešitev pred potekom mandata mora biti v skladu z Evropskim aktom o svobodi medijev izjemna in utemeljena, s predhodnim obvestilom ter z možnostjo sodnega varstva.
Novela odpravlja zakonsko določene deleže financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije in odločitev o morebitnem financiranju prepušča vsakoletni presoji vlade. V društvu zaradi tveganj političnega vpliva v medijih zagovarjajo stališče, da mora biti financiranje medijev iz proračuna čim bolj avtomatično, po vnaprej znanih kvantitativnih kriterijih, ki so čim bolj natančno opredeljeni v zakonu, kjer morata biti navedena tudi višina in obseg financiranja, to pa naj bo večletno. "Iz enačbe je treba zaradi zaščite medijske svobode v čim večji meri izključiti možnost parcialnih političnih odločitev," so prepričani.
Zapisali so še, da bi moral predlagatelj ta načela v imenu nadaljevanja depolitizacije, ki jo navaja v uvodu k predstavitvi predloga novele, upoštevati pri pripravi rešitev. V društvu predlagajo, da ministrstvo za kulturo v novelo vrne znesek oziroma odstotek višine financiranja za glasbeno produkcijo in narodnostne programe. Višino sofinanciranja pa naj določi tudi za druge programe in projekte v javnem interesu.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novele zakona o RTVS. Po predlogu bi dosedanji svet RTVS preoblikovala nazaj v programski svet, finančni odbor v nadzorni svet, štiričlansko upravo pa bi nadomestil generalni direktor. Mandati članov dosedanjih organov upravljanja bi z uveljavitvijo zakona prenehali. Spreminja se tudi financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije RTVS.
