Slovenski mediji so se po dolgoletni krizi znašli v hudi negotovosti.
Slovenski medijski prostor pretresajo spremembe, kakršnih še ni bilo. RTV Slovenija se zaradi finančnih odločitev države spopada z likvidnostnimi težavami, v državnem zboru je predlog za ukinitev obveznega RTV-prispevka, na N1 so po prihodu novega lastnika že stekle kadrovske rošade, v ozadju prevzema pa se pojavljajo povezave z madžarskimi političnimi in kapitalskimi krogi.
Hkrati se odpirajo vprašanja o prihodnosti drugih največjih komercialnih medijev, med njimi Pop TV. Gre zgolj za naključje, da se toliko pomembnih premikov dogaja v tako kratkem času po zamenjavi oblasti? Ali pa smo priča širši strategiji preoblikovanja slovenskega medijskega prostora, ki bi lahko vplivala tudi na to, o čem bodo mediji poročali in o čem ne? Profesor novinarstva Igor Vobič opozarja na simptom širšega oblastnega nadzora nad mediji. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju RTV Slovenija in N1, kam segajo politične povezave novih lastnikov in zakaj poznavalci svarijo pred posledicami za neodvisno novinarstvo in demokracijo.
Hkrati se odpirajo vprašanja o prihodnosti drugih največjih komercialnih medijev, med njimi Pop TV. Gre zgolj za naključje, da se toliko pomembnih premikov dogaja v tako kratkem času po zamenjavi oblasti? Ali pa smo priča širši strategiji preoblikovanja slovenskega medijskega prostora, ki bi lahko vplivala tudi na to, o čem bodo mediji poročali in o čem ne? Profesor novinarstva Igor Vobič opozarja na simptom širšega oblastnega nadzora nad mediji. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju RTV Slovenija in N1, kam segajo politične povezave novih lastnikov in zakaj poznavalci svarijo pred posledicami za neodvisno novinarstvo in demokracijo.
Matej Grošelj







