Pred skoraj natančno tremi meseci sem se g. Trumpu zahvalil prvič. Ob obisku g. Zelenskega je namreč javno pokazal, kaj pomeni psihološka vojna. Sogovornik se je uslužno odpovedal uporabi svojega jezika, g. Trump pa ga je s svojo angleščino zlahka ponižal, tako osebno kot v vsebini. To je bila prva učna ura.
Nedavno pa smo videli drugo učno uro, in sicer, kako prepričati sogovornika, da se preda. O iranskem voditelju Hameneju je dejal: "Vemo, kje se skriva, ne bomo ga ubili, vsaj za zdaj ne!" Kakšen lep primer "nove diplomacije", ki je odslej pred nami! To, da je g. Hamenej voditelj Irana, največje islamske države z 91 milijoni prebivalcev in med najstarejšimi civilizacijami, očitno ne šteje nič. Gre za nov mednarodni red, v katerem štejeta le sila in prisila orožja! In to je druga učna ura.
Sedaj postaja bolj razumljiva tudi načrtovana vojna v Ukrajini, kjer je bila Rusija skozi desetletja zahrbtno izigrana, vojna pa bo mogoče trajala do poslednjega Ukrajinca. Prav tako postaja razumljiv (v resnici nikoli!) genocid Izraela nad Palestinci, saj bo tam baje zgrajeno letovišče! Naštevati še vse druge vojne za ameriške interese postaja že grozljivo.
Pri vsem tem je posebna zgodba naša zmedena Evropska unija. V ukrajinskem primeru s svojo hujskaško politiko proti Rusiji, s ponižujočim molkom ob izraelskem genocidu nad Palestinci ter s paničnim oboroževanjem postaja vse bolj nevarna sama sebi. Tudi naša ljuba Slovenija se z notranjo razklanostjo in samovšečnostjo politikov že sama ponuja najbližjim sosedom – predvsem na zahodu in vzhodu. Materialno razprodani in moralno razvrednoteni imamo, do nadaljnjega, vsaj še mejne table z napisom Republika Slovenija.
Tako smo dobili iz nekoč sanjske Amerike propadajočega zmaja, ki maha z repom po tujini, doma pa si ga sam grize. Od povojne soustanoviteljice Organizacije združenih narodov, pobudnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah, sorešiteljice povojne Evrope itd. je ostal le bled spomin. Pa tudi naši Evropa in Slovenija se hitro spreminjata v šolski primer izgubljenih priložnosti!
Se še kdo spomni besede Evrazija (vsaj do Urala), njenega pomena in drugačnih možnosti za skupno življenje ter razvoj vseh njenih narodov?
Janez Zadravec Klugler, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
