Po informacijah iz urada predsednice republike bo Nataša Pirc Musar redne parlamentarne volitve razpisala za 22. marec 2026, s čimer je seznanila tudi politične stranke v državnem zboru. Odlok o razpisu volitev namerava podpisati 6. januarja. Raziskave javnega mnenja kažejo na tesen izid med levim in desnim političnim blokom. Glavna kandidata za sestavo prihodnje vlade sta trenutni premier Robert Golob in vodja opozicije Janez Janša. SDS pred Gibanjem Svoboda že več mesecev zapored ohranja prednost, a bitka za zmago še ni odločena. Zadnje državnozborske volitve smo imeli v Sloveniji 24. aprila 2022, ko je Svoboda pometla s konkurenco in osvojila rekordnih 41 mandatov v parlamentu. Udeležba je presegla mejo 70 odstotkov.
Predsednica republike je v sobotnem prazničnem intervjuju za Večerovo sobotno prilogo izpostavila, da si želi dostojno kampanjo, a po njeni oceni bo precej groba. "Vsak politik se mora zavedati, kaj lahko povzroči s svojimi besedami, saj ga volivci poslušajo. Politiko je treba približati tudi mladim in njihovemu razumevanju političnega jezika, vendar nikakor z grobostjo, ampak z jasnostjo. Pri mladih opažam pasivnost, skepso, nezaupanje do politike. Politična pojasnila mora razumeti vsak osemnajstletnik in tudi moja mama, ki je nedavno dopolnila 84 let. Mlade spodbujam, naj se udeležijo volitev in se odločijo informirano. Preden gredo na volitve, naj poslušajo, berejo in se nato odločijo," je dejala Nataša Pirc Musar.
Kot napoveduje, bo njena prisotnost med kampanjo skromna oziroma v skladu s pristojnostmi predsednice republike: "Upam, da se mi med kampanjo ne bo treba oglasiti, ker bi šel diskurz v sovražne vode." In kaj bi morali državljani po njeni oceni pred volitvami zahtevati od politikov? "Sodelovanje. Vsakič, ko srečajo katerega od politikov, naj mu povedo, da brez sodelovanja ne bo prijetne poti v prihodnost. Ker se je politika pretirano postavila na popolnoma različna pola, vmesnega oceana ne prepluje nobena križarka več. Ljudje me večkrat vprašajo, zakaj se toliko ukvarjam z zunanjo politiko, a moramo se zavedati, da dogajanje v globalnem svetu slej ali prej pljuskne čez bregove naših meja. Slovenija nikoli ni osamljen otok sredi Evrope, zato je prav, da se naša politika udejstvuje na mednarodni ravni in spremlja trende. Če v prihodnje ne bo večjega sodelovanja med koalicijo in opozicijo, bomo po lestvici konkurenčnosti nazadovali, ustroj socialne države pa je vedno odvisen od korenitih reform in močnega gospodarstva."
