Pronicljivi in vedno aktualni kolumnist Večera Marko Crnkovič je tudi tokrat zadel "žebljico na glavico", ko je zapisal, da "za razliko od prometa, ki je nujen za delovanje družbe (kljub žrtvam), pirotehnika služi le nekultivirani zabavi. Primerjava s kajenjem dokazuje, da se lahko nekoč sprejemljivo motenje drugih z ustrezno zakonodajo hitro izkorenini. Popolna prepoved pirotehnike bi bila politični bombonček, ki bi ga večina prebivalstva pozdravila." Marku Crnkoviču za vse zapisano v Večeru pritrjujem s konkretnim primerom.
Veder in razposajen silvestrski večer je namreč tudi pri Lenartu skalilo pretirano pokanje pirotehnike na vseh koncih mesta. Običajni ognjemeti so bili doslej vedno kratki in prijetni za oko. Tokrat pa so pokale petarde, ki so bile podobne detonacijam topovskih granat manjšega kalibra. Pokalo in grmelo je, da so se v marsikateri hiši stresle šipe. Kar je preveč, je preveč in ubogi dojenčki ter starejši ljudje, ki se tudi zaradi slabega zdravja odpravijo zgodaj spat. Kako so lahko vse to prenašali, ko pa je bilo že vsem običajnim "smrtnikom" pokanja vrh glave? Prve topovske salve so udarile že okoli 22.30. Odmevalo je tudi iz sosednje Svete Trojice in iz bližnje Radehove. Malo pred polnočjo je počilo drugič, tokrat s polno močjo. Kakšnih deset minut je trajala kanonada z ognjemeti in pokanjem petard. Pol ure po prehodu v novo leto je udarilo še tretjič. Najhuje je bilo na vzhodni strani Lenarta, kjer so na dveh lokacijah pokale petarde, kot da bi grmeli topovi.
O posledicah nima smisla razpredati. Poleg dojenčkov in starejših so zaradi pokanja hudo trpeli tudi domači ljubljenčki, še zlasti psi, ki so drhteli, cvilili in se stiskali med nogami lastnikov in mnogi tudi pod odejami. Pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev namreč povzroča živalim velik in nepotreben stres, pa tudi trpljenje zaradi strahu. Večina živali namreč sliši bolje kot ljudje, zato jim pokanje lahko povzroča celo trpljenje v obliki fizične bolečine. Hude strese doživljajo tudi domače, rejne živali (na primer krave v hlevih). Zakon o zaščiti živali prepoveduje obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali škodi njenemu zdravju, pa je po istem zakonu opredeljeno kot mučenje, ki je lahko opredeljeno kot kaznivo dejanje. Najboljša izbira za zaščito in dobrobit živali je torej popolna opustitev uporabe pirotehničnih sredstev. Z živalmi sobivamo – spoštujmo jih, bodimo do njih pozorni in prijazni. Brez obmetavanja s petardami in strašenja s pirotehničnimi sredstvi.
Ob novem letu je sicer razpoloženje povsod veselo in hrupno, vsi si damo duška in to je nekaj običajnega. Povsem nekaj drugega pa je pretirana uporaba pirotehnike, ki je letos v središču Slovenskih goric presegla vse meje razuma. Na novega leta dan sem se s svojim štirinožnim prijateljem, ki je bil zaradi pokanja vso noč prestrašen, sprehajal po lenarški Poleni. Ustavilo me je več mamic z dojenčki v vozičkih, ki so mi ogorčene povedale, da takšnega pokanja v Lenartu, ki je mirno in prijazno mesto, ne pomnijo. Nekatere so se med daljšim klepetom čudile, od kod ljudem za pirotehniko toliko denarja. Naj mi bo oproščeno in ne bi rad delal nikomur krivice – a bojda so si velike količine pirotehnike in "topovskega streliva" nakopičili tudi tisti, ki gredo večkrat po socialno pomoč na RK in CSD. Mar ne bi raje kot za pirotehniko porabili denar za kruh, mleko in maslo? Tudi o tem so mnogi modrovali. Težko sodim, morda je tudi njih prevzel politični populizem in strašenje vplivnih voditeljev stare celine in vsega ponorelega sveta, da je treba denar najprej nameniti za topove in granate ter šele nato za kruh in maslo. Pri tem pa spretno politizirajo in kujejo mastne dobičke na rovaš oboroževalne industrije, od katere ne padajo samo drobni cekini, pač pa težki zlatniki. Ljudje to dvojno igro vse bolj spoznavajo. Sploh prazna demagoška nakladanja, da si vsi želijo miru. Razumi, kdor more!?
Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
