(OB KONCU MANDATA) Klemen Boštjančič: "Nekatere ukrepe bi začel izvajati že veliko prej in z več političnega pritiska"

Pred parlamentarnimi volitvami smo predsedniku vlade ter ministricam in ministrom aktualne vlade zastavili vprašanja o tem, kako si bodo zapomnili svoj mandat. 

Kaj bi označili za največji uspeh vašega mandata?

"Največji uspeh mandata je celovit premik na področju razvoja kapitalskega trga in upravljanja javnih financ. Sprejeli smo Strategijo razvoja trga kapitala do leta 2030, izpeljali dve izdaji ljudske obveznice, kmalu bodo zaživeli t. i. individualni naložbeni računi in, zelo pomembno, nacionalni program finančnega opismenjevanja. Ob tem smo javni dolg znižali na najnižje ravni po letu 2019 in Slovenijo postavili med fiskalno najbolj stabilne države EU. To potrjujejo tudi bonitetne agencije, ki so Sloveniji v zadnjih dveh letih zvišale bonitetno oceno in tudi obete, ter prelomne izdaje obveznic – od prve državne DLT-obveznice v EU do samurajskih in trajnostno vezanih obveznic SLB. Ponosen sem na vse mednarodne dogodke, ki smo jih gostili in tako odpirali pomembne teme, in na aktivno udejstvovanje v mednarodnih institucijah, katerih člani smo. Slovenija je v našem mandatu prvič predsedovala Svetu guvernerjev EBRD. V tem mandatu smo poskrbeli za uspešno pridobivanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je vezano na mejnike in cilje, predvsem pa na reforme. Če Evropska komisija ne bi ocenila, da so v našem Načrtu za okrevanje in odpornost zapisane reforme uspešno izvedene, denarja ne bi dobili, pa smo ga in sicer smo trenutno na 72 odstotkov počrpanih sredstev. Trdim, da je Slovenija v dobri koži in na finančnih trgih uživa zaupanje in ugled, ki ji ga domači kritiki iz takih in drugačnih vzgibov odrekajo."

Kaj najbolj obžalujete?

"Ne bi rekel, da kaj posebej obžalujem. Nisem človek obžalovanj, to pa ne pomeni, da ne bi danes marsikaj naredil drugače s tem znanjem in izkušnjami, ki jih sedaj imam in jih, preden sem vstopil v politiko, nisem imel."

Na kaj ste najbolj ponosni?

"Najbolj sem ponosen na ekipo ministrstva za finance. Na vso trdo delo, na vse ideje, projekte, analize in pomoč. Res cenim sodelavce, ki jih imam, mislim, da je ministrstvo za finance polno strokovnih, predanih in vztrajnih ljudi. Navzven se to ne vidi, sam pa vsak dan prebiram in podpisujem gradiva, ki so jih pripravili kolegi z ministrstva. Na podlagi tega sem vsak dan znova navdušen, kako neodvisni in strokovni so moji sodelavci."

Kaj bi naredili drugače?

"Z današnje perspektive bi nekatere ukrepe začel izvajati že veliko prej in z več političnega pritiska. Čas v politiki ni nevtralen – kar se ne začne pravočasno, se kasneje bistveno težje izpelje."

Koliko ur večinoma traja vaš delovni dan?

"Če bi vprašali moje najbližje, bi rekli, da cel dan, vsak dan. V resnici pa se moj delovni dan ne konča, ko zapustim stavbo ministrstva. Funkcija ministra je celodnevna odgovornost, ki ne pozna klasičnega delovnega časa."

Kako bi ocenili svoje delo v zadnjih štirih letih?

"Vztrajal sem pri stvareh, ki so se mi zdele pomembne za dolgoročno stabilnost države, predvsem pa se trudim imeti širši pogled, ki presega en mandat, kot se po navadi obnaša v politiki. Sicer pa smo opravili ogromno delo, lotili smo se praktično vseh področij. Tudi tistih, ki rezultata ne dajejo takoj oziroma v enem mandatu. Govorim o področjih, kot so tektonske spremembe v zdravstvu, stanovanjski politiki, dolgotrajni oskrbi itd."

V katerem delu se je vaše zasebno življenje najbolj spremenilo?

"Najbolj se je spremenilo razmerje med delom in prostim časom. Zasebno življenje je postalo bolj omejeno, manj spontano, a to jemljem kot del odgovornosti funkcije."

Bi se še enkrat odločili za položaj ministra? Zakaj?

"Da. Veliko projektov smo začeli ali zastavili, a njihov polni učinek se pokaže šele na srednji in dolgi rok. Te procese bi rad pripeljal do konca, predvsem pa se mi zdi, da Slovenija potrebuje neko kontinuiteto v smislu vodenja."

Na kakšen način se je spremenila vaša prepoznavnost v javnosti?

"Moja javna prepoznavnost se je povečala. Sprva mi to ni bilo blizu, a sem hitro spoznal, da brez jasne in neposredne komunikacije tudi najboljše politike ne dosežejo svojega namena. Mislim, da sem bil vedno na razpolago za pojasnila, soočenja mnenj, poslušal kritike in nisem bežal od nasprotnih mnenj, zato sem se tudi veliko pojavljal v medijih, ker se mi je zdelo, da je smisel moje funkcije tudi to, da ljudje slišijo moje mnenje in razlage."

Ste doživljali kakšne grožnje v času mandata?

"Neposrednih groženj ne, je pa javna izpostavljenost prinesla več pritiska in predvsem kritik, kar je sestavni del te funkcije. Nimam težav s kritiko, veliko raje pa jo sprejmem od ljudi, ki so v življenju tudi kdaj prevzeli odgovornost za kaj, prevzeli funkcijo, precej manj sem navdušen nad kavč komentatorji, če si sposodim izraz iz športa. Pametovati prek tipkanja po telefonu je lahko, prevzeti funkcijo in delati je nekaj povsem drugega."

Bi morali imeti ministri oziroma predsednik vlade višje plače?

"Razprava o plačah ne sme biti sama sebi namen. Funkciji ministra in predsednika vlade prinašata veliko odgovornost, velik delovni obseg in stalno javno izpostavljenost. Veliko pred vprašanjem o višini plače je zato pomembno predvsem, kako kot družba razumemo in vrednotimo te funkcije. Pogosto so predstavljene zgolj kot nek privilegij, kar ne odraža realnosti vsakodnevnega dela in odgovornosti, ki jo nosijo. Plačni sistem bi moral biti urejen tako, da je primerljiv z odgovornostjo funkcije in da hkrati ohranja zaupanje javnosti."