Nevladniki med drugim opozarjajo, da nakup licenc tujih korporacij spodkopava digitalno suverenost Slovenije in ogroža varnost. Slovenija je 12. novembra objavila razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, prek katere naj bi vsak državljan dobil brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence, je takrat ob robu obiska vlade v goriški regiji povedal Robert Golob.
Inštitut Danes je nov dan je skupaj z 71 strokovnjaki in organizacijami z najrazličnejših področij na premierja naslovil odprto pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost glede smotrnosti takšnega nakupa tako z vidika porabe javnih sredstev kot z vidika digitalne suverenosti.
Kot so v sporočilu za javnost opozorili na inštitutu, je kupovanje licenc za tuja zaprtokodna orodja v nasprotju s predlogom nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030, ki je trenutno v javni obravnavi, in evropskimi usmeritvami za krepitev tehnološke neodvisnosti.
"Zakaj država sredstev ne usmerja v razvoj javne odprtokodne slovenske generativne umetne inteligence, namesto da povečuje odvisnost od komercialnih ponudnikov, katerih odločitve narekujejo ozki finančni in geopolitični interesi," se ob tem sprašujejo podpisniki pisma.
V pismu so kritični tudi do odsotnosti posvetovanja s strokovno in splošno javnostjo. Široka razprava pred oblikovanjem javnega naročila bi po prepričanju podpisnikov lahko razkrila številne pomisleke glede varnosti uporabnikov in osebnih podatkov, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka.
Vprašljiva točnost informacij
Podpisnike skrbi vpliv generativne umetne inteligence na ranljivejše skupine, kot so otroci in osebe z nižjo digitalno pismenostjo. Izpostavljajo tudi vprašanje etičnosti podatkovnih zbirk. Pogosto namreč ni jasno, ali so bili pri usposabljanju modelov umetne inteligence uporabljeni osebni podatki ali vsebine, pridobljene s spleta ali družbenih omrežij, kjer je kredibilnost in točnost informacij pogosto vprašljiva, so navedli.
Kritiki javnega naročila so opozorili tudi na problematiko spoštovanja avtorskih in delavskih pravic. "Veliki jezikovni modeli so namreč pogosto urjeni brez ustreznih dovoljenj avtorjev vsebin, hkrati pa generativna umetna inteligenca vse prevečkrat temelji na različnih načinih izkoriščanja nevidnega in podplačanega dela," so zapisali.
Dotaknili so se tudi okoljskih pomislekov, saj podatkovni centri za svoje delovanje potrebujejo veliko energije in vode. To je po prepričanju nevladnikov v nasprotju z zavezami o zelenem prehodu.
Podpisniki in podpisnice odprtega pisma od Goloba zato zahtevajo, naj znova premisli o nameri nakupa in omejena javna sredstva raje vloži v razvoj avtonomne, odprte, varne in trajnostne umetne inteligence, ki bo rezultat domačega znanja in bo zasledovala javni interes Slovenije.
Podpisnica tudi nekdanja ministrica
Pod pismo so se poleg inštituta Danes je nov dan med drugim podpisali še DUM - društvo umetnikov, nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, Slovenski center PEN, Zasuk - sindikat za ustvarjalnost in kulturo, društvo Umanotera in Piratska stranka.
Razpis z nazivom Dostop in konfiguracija dostopov do platforme z vrhunskimi jezikovnimi modeli je v imenu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije na slovenskem in evropskem portalu javnih naročil objavilo ministrstvo za javno upravo. Rok za oddajo ponudb je 11. december, torej ta četrtek.
