Slovenski potrošniki smo se na napitnine, ki nam jih gostinci ponudijo v restavracijah, kavarnah in barih, do neke mere že navadili. A bi jih bili pripravljeni sprejeti tudi v trgovinah? Bi na primer pustili napitnino trgovki, ki bi nam pomagala izbrati pravo velikost čevljev ali oblačil, iz skladišča prinesla dodatne modele ali nam svetovala pri vzdrževanju izdelkov?
Kupci v Nemčiji se na blagajnah trgovin z oblačili in obutvijo vse pogosteje srečujejo prav s tem vprašanjem. Nekateri trgovci pri plačilu s kartico na zaslonu terminala namreč ponudijo možnost dodatnega zneska oziroma napitnine za zaposlene. Sistem deluje podobno kot v gostinskih lokalih. Ko kupec prisloni kartico ali mobilni telefon, terminal ponudi izbiro napitnine, pogosto v vnaprej določenih deležih.
Možnost napitnine že denimo ponujajo v nekaterih poslovalnicah verig s čevlji, kot sta Aktiv Schuh in Shoe City. Tam zbrani denar razdelijo med zaposlene, medtem ko drugi trgovci odzive kupcev zaenkrat preverjajo le interno. Večina nemških potrošnikov nad idejo sicer ni navdušena. Raziskava, ki jo je julija izvedel inštitut YouGov med več kot 2000 anketiranci, kaže, da bi le 27 odstotkov ljudi pustilo napitnino za kakovostno svetovanje v trgovini.
Kako pa bi se takšna praksa obnesla v Sloveniji? Bi lahko Slovenija sledila zgledu države, kjer so napitnine na POS-terminalih že bolj uveljavljene in jih gostje sprejemajo kot del plačila za kakovostno storitev?
Kot so pojasnili na Trgovinski zbornici Slovenije, se takšna praksa med slovenskimi trgovci za zdaj ne pojavlja. Prav tako do zdaj niso zaznali, da bi trgovci izražali zanimanje ali povpraševali o uvedbi napitnin prek plačilnih terminalov. Ob tem sporočajo, da so napitnine sicer bolj značilne za druge storitvene dejavnosti, medtem ko v trgovini takšna praksa ni običajna. Na podlagi dosedanjih izkušenj prav tako ne zaznavajo interesa za uvedbo takšnega sistema.
"Možnost napitnin je treba omogočiti vsem, ki se dnevno ukvarjamo z gosti in kupci," pravi predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Patricija Furlan. Po njenem mnenju je človeški faktor zelo pomemben v trgovinski, storitveni in gostinski dejavnosti, zato je prav, da se pridne zaposlene tudi nagradi. S tem se po njenem prepričanju dviguje tudi dodana vrednost podjetja.
Ob tem poudarja, da je treba slovenske podjetnike in potrošnike ozaveščati ter jih z ustreznim marketinškim pristopom nagovarjati na domačem trgu. Kot pravi, tujci tovrstno prakso dobro poznajo in cenijo slovenske delavce, saj lahko prav domačini pričarajo iskreno doživetje in izkušnjo v Sloveniji. "Žal se premalo zavedamo, kje živimo," je dodala.
Smo napitnine v gostinstvu zares sprejeli?
Ker možnost plačila napitnine prek zaslona plačilnega terminala v Sloveniji trenutno ponujajo le gostinci, smo se obrnili nanje in preverili, kako se je ta praksa doslej izkazala.
Glede napitnin so odzivi različni. Nekaterim gostom se zdi napitnina nekaj povsem običajnega, še posebej kadar so s storitvijo zadovoljni. Pri drugih pa lahko povzroči zadrego, zato mora natakar sam presoditi, kako pristopiti. Predvsem pa so tuji gostje tisti, ki so glede napitnin pogosto bolj ozaveščeni, je mnenja Furlan.
Kaj pa ugotavljajo v gostinstvu? Natakar Domen iz ljubljanskega bara in bistroja NEUbar opaža, da so gostje možnost napitnine prek POS-terminala sprejeli dobro, sploh domači in stalni obiskovalci njihovega bara. "Ko ob naši kavi postrežemo še brunch, je možnost napitnine največja. A opažam, da veliko ljudi pri sebi sploh nima več gotovine, takim je sedaj lažje pustiti napitnino s kartico. Žal pa so se po uvedbi te opcije nekateri tudi pritoževali, saj se jim po njihovih besedah tako vsiljujemo," je dodal.
Na recepciji hotela, v sklopu katerega deluje NEUbar, možnosti puščanja napitnine prek POS-terminala niso uvedli, zaposleni pa tam tudi praviloma ne prejemajo veliko napitnin, razlaga receptor NEU Residences Aljaž. "Gostje, ki želijo izraziti zadovoljstvo z našo storitvijo, to večinoma storijo z gotovinsko napitnino do 50 evrov. Sicer nismo zaznali večjega povpraševanja po digitalnem dajanju napitnin, zato o uvedbi te funkcionalnosti še ne razmišljamo."
V mariborski kavarni in bistroju Nana so povedali, da možnost dodajanja napitnine prek POS-terminala uporabljajo že nekaj časa in da so jo tudi pri njih gostje dobro sprejeli. "Ker je danes gotovinskih plačil vse manj, se nam zdi ta možnost skoraj nujna, saj gostom omogoča, da napitnino namenijo tudi takrat, ko pri sebi nimajo gotovine," je povedala lastnica Nane Devana Blakaj.
Kot še pravi, je pomembno, da so ob uvedbi sistema veliko pozornosti namenili komunikaciji z zaposlenimi. Jasno so jim predstavili, da mora biti možnost napitnine gostom ponujena prijazno, diskretno in brez pritiska. "Gost se ne sme počutiti, da je napitnina pričakovana ali obvezna, ampak mora ostati njegova prostovoljna odločitev, če je z izkušnjo zadovoljen."
Po njenih izkušnjah so se gostje na tak način plačevanja hitro navadili. Nekateri še vedno pustijo napitnino v gotovini, vendar se je zaradi vse večjega števila brezgotovinskih plačil povečal tudi delež napitnin prek POS-terminala.
Komu pripada napitnina prek POS-terminala?
Kot so pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), z napitnino, ki jo gost plača negotovinsko, na primer z bančno kartico prek plačilnega terminala, razpolaga delodajalec. Takšna napitnina se šteje kot prihodek pravne ali fizične osebe, ki opravlja gostinsko dejavnost, in je predmet DDV. Če pa je med delodajalcem in zaposlenimi dogovorjeno, da se napitnina izplača zaposlenemu, se ta šteje kot dohodek natakarja in je obdavčen skladno z zakonom o dohodnini.
Davčna obravnava napitnine se razlikuje glede na način prejema in način razdelitve. Če natakar prejme napitnino v gotovini neposredno od gosta in je ta namenjena samo njemu, se takšna napitnina ne obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po zakonu o dohodnini, temveč se davčno obravnava po zakonu o davku na dediščine in darila.
Drugače je, kadar delodajalec določi, da se vse napitnine zbirajo na enem mestu in jih nato razdeli med natakarje, kuharje ali druge zaposlene. V tem primeru napitnina predstavlja prihodek delodajalca, izplačilo zaposlenim pa se šteje kot njihov dohodek. Enaka davčna obravnava velja tudi za napitnine, prejete negotovinsko, torej prek plačilnih kartic, so še razložili na Fursu.
