Kje ste, natakarji?

Po vsej Sloveniji gostinski in turistični delavci opozarjajo, da ne rečemo vpijejo, skorajda v en glas: težave z iskanjem natakarjev in kuharjev! A država, ki turizem in tudi kulinariko postavlja v ospredje svoje promocije in turizem omenja kot eno od glavnih področij uveljavljanja na svetovnem zemljevidu, očitno ni storila vsega, da gostinci in hotelirji ne bi imeli težav z iskanjem delovne sile. Že pred meseci so slovenski gostinci, ki delujejo pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije, opozarjali na togost nekaterih predpisov, ki preprečujejo večjo fleksibilnost pri zaposlovanju (in tudi odpuščanju) v gostinstvu, nekateri bi temu dodali še preveč birokratskih postopkov, ko gre za urejanje papirjev za delavce iz tujine.
Razlogov za to, da se ne le v Mariboru, pač pa v večjem delu države že na šipah lokalov pojavljajo letaki z napisi, da iščejo pomoč v strežbi in kuhinji, je seveda več. Na eni strani (predvsem) mladi opozarjajo, da so premalo plačani glede na zahtevnost natakarskega dela, zato mnogi med njimi izrabijo priložnost in odidejo v tujino, kjer naj bi bili bolje plačani kot v Sloveniji. A po drugi strani nekateri gostinci povedo, da niti za tisoč evrov neto plače plus napitnina (te se lahko nabere tudi za več kot sto evrov na teden), ob tem so proste nedelje in prazniki, ne najdejo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati kot natakarji. Podobno je s kuharji, a ta poklic je v primerjavi z natakarskim nekoliko bolj cenjen, delno tudi zaradi popularnosti, ki so jo nekateri kuharji pridobili skozi številne kuharske oddaje in resničnostne oddaje.

A težave z zaposlovanjem v gostinstvu so pravzaprav težko razumljive - slovenske gostinske šole, tako srednje kot višje in visoke, namreč v svoje vrste vabijo mlade tudi zaradi dejstva, da bodo v gostinstvu (in turizmu) zlahka našli delo. Da so torej hitro zaposljivi. In da so slovenske šole dobre, dokazujejo tudi številni uspehi mladih dijakov in študentov na mednarodnih tekmovanjih v kuharstvu in strežbi. Kje se torej zatakne? Res samo pri premajhnem plačilu glede na pričakovanja? So gostinci res tako mačehovsko razpoloženi do zaposlenih, da se je uveljavilo splošno prepričanje, da natakarje in kuharje slabo plačajo, nekateri pa sploh ne?
Sicer drži, da nekateri zaposleni v strežbi ostanejo brez plačila za svoje delo. A vsi resni gostinci, ki jim ni vseeno za svoje goste, si tega nikakor ne privoščijo. Takšna praksa morda velja v kakšnem zakotnem bifeju, kjer gostje ne pijejo drugega kot špricer ali vodeno kavo.

​Kakorkoli obrnemo, razlogov za pomanjkanje delavcev v gostinstvu je več in večplastni so. Za začetek gostinci razmišljajo, da bi za deset centov podražili tisto, kar ponujajo, in s tem denarjem vsaj nekoliko zvišali plače. Za kak drug ukrep bo nujen tudi pogovor na ravni države, sicer lahko turistična perspektiva Slovenije obtiči na mestu.