Ker ekrani vse bolj prevzemajo primat od športnih rekvizitov, posledično pa se otroci ne gibajo dovolj, vse pogosteje jih pesti tudi prekomerna telesna teža, se je med predlogi vladi znašla pobuda, da bi se v šolah športno vzgojo vključilo vsak dan. "To bi izboljšalo situacijo, otroke in mladostnike pa bi navadili na pomen vsakodnevne telesne aktivnosti," je prepričan pobudnik.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sicer ugotavlja, da skupni obseg pouka športa v devetletni osnovni šoli znaša približno 834 ur, "kar predstavlja enega večjih deležev organizirane telesne dejavnosti v primerjavi z drugimi obveznimi predmeti", v srednjih poklicnih šolah pa športna vzgoja praviloma obsega 164 ur v času izobraževanja, v srednjih strokovnih in tehniških šolah pa 420 ur, običajno po tri ure tedensko v vseh letnikih. Vse to dopolnjujejo tudi športni dnevi, šola v naravi ter dejavnosti razširjenega programa, katerih del so tudi dodatne ure športa, pa tudi programi izbranih športov, nenazadnje pa je kar 60.000 otrok in dijakov vsako leto vključenih v šolska športna tekmovanja.
"Kljub razmeroma obsežnemu in sistemsko urejenemu pouku športa in športne vzgoje strokovni podatki in spremljanje gibalnega razvoja otrok in mladostnikov kažejo, da dejanska raven telesne dejavnosti pogosto ne dosega priporočenih vrednosti," pa se s pobudnikovim mnenjem strinjajo tudi na ministrstvu: "V tem kontekstu je razprava o pogostejšem, tudi vsakodnevnem vključevanju gibalnih vsebin v šolski prostor strokovno utemeljena. Večja pogostost organizirane, kakovostno vodene telesne dejavnosti bi lahko pomembno prispevala k izboljšanju telesne pripravljenosti, zmanjševanju prekomerne telesne teže ter dolgoročnemu oblikovanju zdravih življenjskih navad."
Na idejni ravni torej ministrstvo podpira idejo, a vprašanje, kdaj se bo ta iz papirja prelila v prakso: "Nadaljnji razmisleki o povečevanju pogostosti športne vzgoje, vključno z možnostjo vsakodnevnega gibanja v šolskem prostoru, pa so utemeljeni z vidika javnega zdravja, preventive in dolgoročne kakovosti življenja ter jih je smiselno umeščati v okvir obstoječih strokovnih izhodišč, podpornih programov in sistemskih zmogljivosti."
