Od včeraj pa do jutri na Filozofski fakulteti v Ljubljani poteka veliko Mednarodno znanstveno srečanje Varnost v Evropi in svetovni mir. Sodeluje kar 38 profesorjev, filozofov, sociologov, politologov, ekonomistov in drugih znanstvenikov iz osmih držav sveta. Velika večina jih na srečanju predava v živo, nekaj tudi na daljavo. Vsi pa analizirajo negotove in nevarne čase, v katerih živimo, in skušajo najti načine, kako bi "zaustavili procese, ki ogrožajo človeštvo in planet, da se upremo izkoriščevalskim in zatiralskim praksam, ki uničujejo naravo in tlačijo ljudstva po svetu," kot sta v vabilu zapisala prireditelja dr. Rastko Močnik in dr. Igor Ž. Žagar.
Srečanje oziroma konferenco so sicer poleg Filozofske fakultete pomagali pripraviti še Pedagoški inštitut, Inštitut za delavske študije, vsi iz Ljubljane, ter Fakulteta za varnostne študije in Inštitut družbenih znanosti iz Beograda. Kot je posebej za Večer pred otovoritvijo dejal profesor Močnik: "Naša teza je, da Evropa postaja varnostna grožnja svetovnemu miru. Te teze se lotevamo z različnih teoretičnih izhodišč, denimo s pomočjo teorije o geopolitični ekonomiji, teorije imperializma, teorije odvisnosti, analize svetovnih sistemov ali analize antagonistične kooperacije med kompradorji in centrom, kar je značilno za Madžarsko pod Orbanom, denimo. Vsekakor je kapitalizem kriv za vse najhujše na tem svetu."
Dogodek so poleg Močnika odprli še dekanja Filozofske fakultete dr. Mojca Schlamberger Brezar, torej gostiteljica, in Nesa Vrečer, mlada raziskovalka v imenu Inštituta za delavske študije. Iz Beograda je udeležence po spletu pozdravil dr. Mladen Milošević, dekan Fakultete za varnostne študije v Beogradu. Uvodno predavanje je imela morda glavna govornica tridnevne znanstvene konference dr. Radhika Desai, ki velja za pobudnico, začetnico in mislico teorije o geopolitični ekonomiji in prihaja s kanadske Univerze Manitoba v Winnipegu in je tudi profesorica na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede v Združenem kraljestvu.
Vprašala se je, ali danes po 50 letih neoliberalizma morda živimo v konfliktu med velesilami, pri čemer ZDA podpirajo izraelski vojni zoper Palestino in Iran, in se nam morda obeta tretja svetovna vojna. Kanadska profesorica meni, da ne. Pravi, da kapitalizem vsekakor slabi in mu ne bo, da se reši poti na smetišče zgodovine, pomagala niti možna era novega fašizma. Prav tako je zavrnila tezo, da se nam bliža novi fevdalizem, saj "rente in obresti" niso njegova pogruntavščina. Zanimiva je bila tudi njena pravzaprav marksistična analiza sedanjega kapitalizma. Ta se je od nekdanjega zavezništva med menedžerji in delavstvom spremenil zgolj še v zavezništvo med menedžerji in delničarji: "Nekdanje zavezništvo je skrbelo za razvoj podjetja in je bilo temelj kapitalistične države blaginje. Cilj novega zavezništva pa so čim višje dividende in čim boljše kotacije na borzi." Na koncu je radikalno menila, da rešitev iz nenehnih kriz, v katere nas vedno znova pahne kapitalizem, lahko predstavlja zgolj socializem.
Dopoldne je predaval še Mihajlo Kopanja z beograjske Fakultete za varnostne študije, predvsem o Natu in o na videz nekoherentnih izpadih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki pa imajo zelo racionalen cilj: "Breme oziroma stroške vojaškega zavezništva preložiti bolj ali manj prisilno na pleča Evrope. Od tod njena nova militarizacija, da bi si ZDA omogočile boljše pozicije na Pacifiku in v bližajočem se soočenju s Kitajsko." Popoldan se je zvrstilo še več predavateljev, srečanje se nadaljuje danes in se zaključi jutri s povzetki obeh profesorjev, Močnika in Žagarja, ter s splošno razpravo. V njej bodo mnogi prav gotovo predlagali, da bi znanstveno srečanje postalo tradicionalno.
