Sanja Verovnik
Cene goriva zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu znova razburjajo. Na prvi pogled se zdi, da Slovenci živijo bolje kot Avstrijci, saj za liter goriva na bencinski črpalki plačajo manj. Toda podrobnejši pogled razkrije drugačno sliko: ključ ni v ceni goriva, temveč v tem, koliko moramo delati, da si ga lahko privoščimo.
V Avstriji povprečni neto dohodek znaša približno 30.316 evrov letno, kar pomeni okoli 2700 evrov na mesec. Na osnovi teh podatkov so v neodvisnem ekonomskem raziskovalnem inštitutu Agenda Austria na Dunaju izračunali, da mora povprečni Avstrijec za liter 95-oktanskega bencina delati približno šest minut. To pomeni, da za poln 50-litrski rezervoar potrebuje približno pet ur dela.
Podatek za letos znaša 6,01 minute na liter, kar je sicer več kot v letu 2025, ko je bilo potrebnih 4,70 minute, vendar še vedno manj kot v obdobjih najvišjih obremenitev, denimo leta 2012, ki so ga zaznamovale visoke cene nafte v času dolžniške krize v evroobmočju. Trenutno stane liter 95-oktanskega bencina na avstrijskem Štajerskem - območje Deutschlandsberga - več kot 1,75 evra, dizel pa se je že povzpel na približno 2,20 evra na liter, medtem ko je na Dunaju ponekod dosegel že 2,50 evra.
Vprašanje, ali je gorivo drago, ni odvisno le od cen na črpalki, temveč predvsem od razmerja med ceno in dohodkom
Gorivo je za Slovence dejansko dražje kot za Avstrijce
V Sloveniji od danes veljajo nove regulirane cene, in sicer 1,653 evra za liter 95-oktanskega bencina ter 1,894 evra za liter dizelskega goriva. Čeprav so te cene še vedno nižje kot v Avstriji, mediana neto plača, ki se pri nas giblje okoli 1300 do 1400 evrov mesečno, pomeni precej nižjo kupno moč. Ko cene pretvorimo v čas dela, postane razlika izrazita. Slovenec mora za liter bencina delati približno 12 minut, za liter dizla pa približno 13,5 minute. To pomeni, da za poln 50-litrski rezervoar potrebuje približno deset ur dela v primeru bencina in več kot enajst ur v primeru dizla.
Na drugi strani Avstrijec za enako količino goriva porabi približno pet ur dela, kar je približno polovico manj. Čeprav na črpalki plača več, ga gorivo v resnici stane manj časa. Primerjava tako jasno pokaže razliko med nominalno ceno in dejansko dostopnostjo. Slovenija ima nižje cene goriva, vendar zaradi nižjih dohodkov gorivo za prebivalce predstavlja večje breme. V Avstriji pa višje cene spremlja višja kupna moč, zato je gorivo relativno dostopnejše.
Vprašanje, ali je gorivo drago, zato ni odvisno le od cen na črpalki, temveč predvsem od razmerja med ceno in dohodkom. V tem pogledu podatki kažejo, da je gorivo za Slovence dejansko dražje kot za Avstrijce, saj zanj porabijo bistveno več delovnega časa.
