Janša: "Odkar je nastopila vlada, lažete, kaj počne, in nam pripisujete, da delamo to, kar ste vi v prejšnjem mandatu"

VA, STA
16.11.2026 16:25

Po oceni sokoordinatorice Levice Aste Vrečko Slovenija drvi v avtoritarno družbo, "kjer bo vlada imela popoln nadzor nad tem, kar delata tožilstvo in policija, vsem ostalim pa bi odvzela besedo".

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janez Janša v državnem zboru
Jure Klobčar

V poslanskem vprašanju premierju je izpostavila zakon o Skoku, predlagane spremembe financiranja volilnih kampanj, novelo uredbe o sodelovanju tožilstva in policije pri pregonu storilcev kaznivih dejanj in predlagane spremembe v zakonu o organiziranosti in delu v policiji, ki vključuje pooblastilo, po katerem bi lahko uradniki notranjega ministrstva od policije zahtevali poročilo še v času postopka. Zakaj bi bilo v interesu državljanov, da ministri vpogledujejo v konkretne policijske postopke, je zanimalo tudi poslanko Svobode Lucijo Tacer Perlin. Pa tudi to, zakaj vlada s spreminjanjem uredbe o sodelovanju tožilstva in policije zmanjšuje pomen tožilskih navodil pri tako pomembnem vprašanju, kot je policijsko pridržanje. Janez Janša je očitke v zvezi z ogrožanjem neodvisnosti pregona, zasebnosti ter svobode izražanja in zbiranja zavrnil, ob tem pa uperil očitke v opozicijo. "Odkar je nastopila ta vlada, lažete o tem, kaj vlada počne, in o njenih namenih in nam pripisujete, da nameravamo delati to ali pa da delamo to, kar ste vi počeli v prejšnjem mandatu," je izjavil.

Janša povedal, kaj bodo v drugem krogu ljubljanskih županskih volitev naredili njegovi volivci

V zvezi z očitki, da koalicija z zakonom o Skoku daje ministru za pravosodje odločilno besedo pri izbiri tožilcev, je premier odgovoril, da v večini evropskih držav tožilce imenuje vlada ali minister sam. Glede 48-urnega policijskega pridržanja pa je pojasnil, da je ta pravica policije v slovenski zakonodaji že več desetletij in da predlagane spremembe ne posegajo v ustavne pravice posameznikov. Poudaril je, da tožilska pristojnost še vedno ostaja, je pa delno časovno omejena zaradi javno znanih primerov, ko je policija pridržala storilca pri ropu, kasneje pa je tožilstvo odredilo izpustitev in je bil storilec čez teden dni znova prijet pri ropu. Očitke o političnem vplivu na delo policije je zavrnil. Vlada da poskuša odpraviti posledice preteklih ravnanj: "Ta vlada je ob nastopu mandata dobila očiščeno policijo, kadrovalo se je ne po profesionalnih kriterijih, ampak po tem, da funkcije opravljajo ljudje, ki mislijo tako kot vladajoča politika." Zdaj pa da se poskuša "postaviti policijo na profesionalne noge, na osnovo, kjer bo policija delovala profesionalno, kjer bodo vatli veljali enako za vse in kjer ne bo političnega čiščenja". 

Po napovedi ministra Matoza ministrstvo na tožilstvo naznanilo sum kaznivega dejanja nekdanjega šefa policije Petriča

Glede predlaganih sprememb v zakonu o organiziranosti in delu v policiji je premier pojasnil, da zakon že od nekdaj določa, da minister usmerja delo policije na področju varnosti, kar pa po njegovih besedah ne pomeni vplivanja na posamezne preiskave. "To, da bi minister lahko konkretno odločal o posameznih postopkih, nikoli ni bilo nikjer zapisano in tega ne določa niti predlagana ureditev," je izpostavil. Glede predlagane spremembe, po kateri bi bilo prepovedano zakrivanje obraza na javnih krajih, pa je poudaril, da je Slovenija ena od redkih evropskih držav, ki te zakonske spremembe še ni naredila. Po besedah premierja to nima nobene povezave s protesti ali pravico do mirnega zbiranja in protestiranja, "ker tisti, ki ima namen mirno protestirati, si obraza ne bo zakril".

Janša je zavrnil tudi očitke o spremembah pravil financiranja volilnih kampanj. Vlada da želi le zagotoviti, da pravila igre, ko gre za referendumsko in volilno kampanjo, veljajo za vse enako. Spomnil je, da se politične stranke ne smejo financirati iz tujine, lahko pa se nevladne organizacije, ki se prijavijo kot organizator referendumske kampanje. Ob tem jih nihče ne pregleda, sredstva prihajajo od koderkoli, "in to je neposredno vmešavanje tujih organizacij in korporacij in milijarderjev v notranjepolitične zadeve neke države".

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta