Janša bo na obisku pri papežu Leonu XIV. kot prvi visoki predstavnik Slovenije. Srečal se bo tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Pietrom Parolinom, nato pa si bosta premier in njegova soproga Urška Bačovnik Janša ogledala Sikstinsko kapelo in Rafaelove sobe, so sporočili iz njegovega kabineta.
V ospredju odnosi, mir in odprta vprašanja
Ena od tem Janševega obiska pri Svetem sedežu bodo verjetno dvostranski odnosi. Zunanji minister Tone Kajzer je ob nedavnem obisku v Vatikanu dejal, da želi Slovenija s Svetim sedežem krepiti reden politični dialog o vprašanjih, kjer lahko diplomacija prispeva k miru, stabilnosti in zaščiti človekovega dostojanstva.
Med njimi so konflikti in vojne. Papež Leon XIV. pogosto poziva k miru in končanju konfliktov po svetu. Med drugim v Ukrajini, ki jo Slovenija podpira v boju proti ruski agresiji. Janša v zadnjem času tudi pogosto opozarja na preganjanje kristjanov po svetu.
Vlada si sicer prizadeva nadgraditi t. i. vatikanski sporazum iz leta 2001, ki ureja odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, med drugim na področju skrbi za sakralno dediščino. Cerkev meni, da bi bilo treba skleniti še več delnih mednarodnih sporazumov za posamezna področja.
Odprto ostaja tudi vprašanje vojaškega ordinariata, ki bi skrbel za duhovno oskrbo vojakov in policistov in bi ga vodil škof, cerkvenopravno pa bi bil izenačen s škofijo. Vatikan si za njegovo ustanovitev prizadeva že vrsto let. Vojaški ordinariat sicer ne bi bil novost, saj duhovna oskrba v Slovenski vojski že obstaja. Pravni temelj za ustanovitev vojaškega ordinariata je omenjeni sporazum iz leta 2001.
Obiski predstavnikov Slovenije v Vatikanu so sicer dokaj pogosti. Nazadnje je bila konec leta 2024 na obisku pri Svetem sedežu predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je sešla s prejšnjim papežem Frančiškom. Janša bo delovni obisk nadaljeval v Rimu s srečanjem z italijansko premierko Meloni.
V Rimu tudi o slovenski manjšini in meji
Pričakovati je, da bosta govorila o odnosih med državama in v tem kontekstu tudi o slovenski narodni skupnosti v Italiji. Med nerešenimi zadevami, na katere opozarjajo Slovenci v Italiji, sta vprašanji zagotovitve njenega zastopstva v parlamentu v Rimu ter nepriznavanja slovenskih diplom v Italiji.
Odprto ostaja tudi vprašanje paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine s sedežem v Trstu, ki je pristojen za preverjanje izvajanja določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in trenutno ne deluje. V začetku leta se je namreč odboru iztekel mandat, doslej pa je bila po poročanju Primorskega dnevnika imenovana le polovica njegovih članov. Med drugim italijanska vlada ni imenovala članov, ki zastopajo ministrstva.
Italija od oktobra 2023 izvaja nadzor na notranji meji s Slovenijo. Uvedla ga je iz varnostnih razlogov in ga odtlej stalno podaljšuje, nazadnje ga je podaljšala do 18. decembra. Zunanji minister Kajzer je po nedavnem srečanju z italijanskim kolegom Antoniom Tajanijem dejal, da na ravni notranjih ministrov poteka dialog o iskanju morebitnih alternativ trenutnemu italijanskemu izvajanju nadzora na meji s Slovenijo.
Slovenija in Italija sta pomembni trgovinski partnerici. Glede na podatke na spletni strani Izvozno okno je blagovna menjava med državama lani dosegla skoraj deset milijard evrov, od tega je Slovenija Italijo izvozila za 4,5 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 5,4 milijarde. Italija se tako uvršča na tretje mesto med slovenskimi trgovinskimi partnerji.
Nazadnje je Italijo kot predsednik slovenske vlade obiskal Robert Golob novembra 2023, ko je bil na delovnem obisku v Rimu. Zadnji italijanski premier na obisku v Sloveniji pa je bil Paolo Gentiloni leta 2017. Meloni, ki italijansko vlado vodi od oktobra 2022 in je premierka z najdaljšim stažem v povojni Italiji, Slovenije v tej vlogi še ni obiskala.
