Na javnem pogovoru v atriju ljubljanske Mestne hiše je Agnes Callamard med drugim spregovorila o vlogi civilne družbe pri soočanju s krizami in konflikti, nemoči, ki jo spričo številnih konfliktov in kršitev človekovih pravic po svetu občutijo mnogi, zlasti na Zahodu, kot tudi o upanju ter dometu in učinkih prizadevanj civilne družbe, med njimi organizacij, kot je Amnesty International.
"Seveda je velikost pomembna in ne moremo pričakovati, da bo država, kot je Slovenija, naredila enako kot država, kot so ZDA. Vendar pa velikost ni pomembna, ko gre za spodbujanje mednarodne skupnosti," je na vprašanje o možnostih majhnih držav, da vplivajo in pomagajo pri razreševanju kriz po svetu odgovorila Callamard, ki se v vlogi generalne sekretarke Amnesty International prvič mudi na obisku v Sloveniji.
Med državami, ki kljub relativni majhnosti s svojimi prizadevanji vplivajo na dogajanje po svetu, je med drugim izpostavila Južno Afriko in Gambijo. Prva je decembra 2023 na Meddržavno sodišče (ICJ) proti Izraelu vložila tožbo, v kateri mu očita izvajanje genocida nad Palestinci v Gazi, druga pa na istem sodišču preganja Mjanmar zaradi domnevnega genocida nad Rohingi.
Po njenih besedah Slovenija kot majhna država ne more končati vojne na Bližnjem vzhodu, a obstajajo druge stvari, ki jih manjše države lahko naredijo. "Ravno zato, ker so majhne, predstavljajo manjšo grožnjo in lažje združujejo ljudi in države, ki predstavljajo zelo različne dele sveta," je poudarila. V luči tega je pohvalno govorila o predsednici republike Nataši Pirc Musar, s katero se je sestala dopoldne. Kot je dejala, je slovenska predsednica ena redkih svetovnih voditeljev, ki je javno spregovorila o genocidu v Gazi. Hkrati je opozorila, da je takšnih glasov premalo, da jih je treba okrepiti in poskrbeti za to, da dosežejo širše občinstvo.
"Obstaja veliko zanimanje za tovrstno politično vodstvo, mislim da zato, ker daje upanje. Morda vi ne mislite tako, ampak ljudje po vsem svetu, ko vidijo nekoga, kot je ona, voditeljico majhne države na Zahodu, ki pove, kako stvari stojijo, to daje upanje mnogim," je dejala Callamard, na ta način se krepi videnje sveta kot globalne skupnosti.
V odgovoru na vprašanje o omejenem dometu prizadevanj civilne družbe, med njimi organizacij za človekove pravice, je vodja Amnesty International med drugim povedala, da je ne obstaja majhen oziroma premajhen prostor za upor - povedano drugače, vsak upor v prid univerzalnih vrednot, denimo človekovih pravic, ima smisel: "Pred kakšnimi 80 leti, ko se je oblikovala Splošna deklaracija o človekovih pravicah in vsi tisti pomembni dokumenti, ki nas spremljajo še danes, je nekdo rekel, da ni majhnega prostora za upor. Vsak kraj, kjer smo, je lahko prostor upora. Lahko je v družini, na delovnem mestu, na ulici, v avtobusu. Vsakič, ko spregovoriš, vsakič, ko vstaneš, ko vidiš, da z nekom slabo ravnajo, vsakič, ko rečeš nasilnežu, naj tega ne počne, da tega ne boš toleriral, vse to je del ustvarjanja etike upora in to je tisto, kar moramo storiti. To je tisto, kar potrebujemo."
