Rezultat glasovanja o sklepu je bil 6:2, zdaj pa sta sodnici, ki sta glasovali za začasno zadržanje, dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je spremenjeni zakon ustaven ali ni, dr. Neža Kogovšek Šalamon in dr. Barbara Kresal, spisali odklonilno ločeno mnenje, ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je trenutno predsednik ustavnega sodišča, pa pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi US.
Čeferin najprej opozori, da se ustavno sodišče še ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih držav ustavno skladen ali ne. Osredotočilo se je le na tehtanje škodljivih posledic v primeru, če bi izpodbijane določbe zakona začasno zadržalo, in če jih ne bi. Tako kot večina sodnic in sodnikov je Čeferin menil, da za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb niso bili izpolnjeni pogoji.
V ločenem mnenju predsednik ustavnega sodišča kot eden od sodnikov opozori na po njihovem izhodiščni problem: ali ustavno sodišče v času, ko že teče volilni postopek (DVK je že sprejela rokovnik volilnih opravil, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo objavilo število volilnih upravičencev, občinske volilne komisije pa potrebno število podpisov volivcev za vložitev kandidatur), sploh sme presojati skladnost volilnih predpisov z ustavo, in to zaradi zagotavljanja jasnosti in predvidljivosti volilnih pravil. Udeleženci volilnega postopka bi namreč morali od začetka volilnega postopka vedeti, po katerih pravilih naj uresničujejo svojo volilno pravico.
Kaj storiti, če volitve ogrožajo politični manevri?
A kaj, če to stabilnost ogrozi zakonodajalec s tem, da volilne predpise spremeni v (pre)kratkem času pred volitvami, tokrat lokalnimi? V zvezi s tem se postavlja vprašanje, v kolikšnem času pred volitvami sme zakonodajalec spreminjati volilna pravila, zapiše Čeferin. Znano je: v tem primeru se je to zgodilo veliko manj, kot je priporočeno, to je vsaj eno leto pred volitvami. "Po sprejetju navedene novele pa je prišlo do dodatnih političnih manevrov, ki so še poglobili nestabilnost postopka letošnjih lokalnih volitev," opozori Čeferin.
"Tako je bilo ustavno sodišče postavljeno pred nehvaležno nalogo, da le dva meseca pred lokalnimi volitvami sprejme odločitev o tem, ali naj še samo poseže v volilni proces z začasnim zadržanjem," pojasni ustavni sodnik. Po njegovi oceni, in tako je na koncu menila večina na US, "bi to samo še poglobilo zmedo, ki so jo različni politični akterji ustvarili v zvezi s spremembo volilnega sistema, to pa bi lahko negativno vplivalo na izvedbo lokalnih volitev". Kot že rečeno, drugo vprašanje, ki še ni rešeno, je, ali je bil odvzem volilne pravice neustaven.
Če bi DZ poslušal svojo zakonodajno-pravno službo ...
"Končno naj izrazim upanje, da različni politični akterji ustavnega sodišča v prihodnje ne bodo več spravljali v položaj, v katerem bo moralo v nerazumno kratkem času reševati zahtevne pravne probleme s političnimi posledicami," nadaljuje Čeferin. To, pravi, še posebej velja za pravne probleme, ki bi se jim bilo mogoče ob skrbnem razmisleku in upoštevanju mnenj pravnih strokovnjakov (predvsem zakonodajno-pravne službe državnega zbora) zlahka izogniti: "Naj spomnim, da je moralo ustavno sodišče pred manj kot dvema mesecema na izredni seji odločiti o dopustitvi referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, v katerega je zakonodajalec kljub pomislekom pravnih strokovnjakov združil nezdružljive vsebine, torej tiste, glede katerih je referendum dovoljen, kot tudi tiste, glede katerih ga ustava izključuje." "Ustavno sodišče mora kompleksne in zahtevne ustavnopravne probleme reševati premišljeno in za to si mora vzeti čas. Ni primerno, da se od njega pričakuje, da bo gasilo politične požare in reševalo politične probleme," ustavni sodnik na čelu ustavnega sodišča sporoča politiki.
