Športna igrišča na mariborskem Taboru - po domače na Železničarju - so minuli vikend pokala po šivih. Pod koši je potekalo praznovanje 80. obletnica igranja košarke v tem delu mesta, na nogometnih zelenicah pa največji mednarodni nogometni turnir za mlajše selekcije v severovzhodni Sloveniji Tabor Open 2026. Ta je povezal mlade nogometaše iz Slovenije in tujine ter ponudil dva dni nogometnega dogajanja, športnega druženja in podpore s tribun.
A - saj vemo, kako gre to v športu - iz strasti se hitro razvije vroča kri. Iskrice pa so tokrat zanetile ne le verbalni spor, pač pa celo fizični obračun! In to ne med navijači, kot nemalokrat zasledimo, pač pa med dvema trenerjema malčkov, starih osem, devet let. Na (recimo temu pomembni) tekmi dodatnih kvalifikacij za napredovanje sta si namreč v lase skočila trenerja ekip RZ Pellets WAC U9 in NK Kungota U9, razmere pa so se umirile šele po posredovanju varnostne službe. Jasno, incident je bil prijavljen tudi policiji, ki že vodi postopek.
Organizatorji, NK Maribor Tabor, so dogodek že obsodili: "Tovrstno ravnanje je nesprejemljivo, še posebej v mladinskem nogometu, kjer morajo odrasli s svojim vedenjem predstavljati zgled otrokom." Kot so dodali, bodo okoliščine dogodka preučili na podlagi razpoložljivih informacij, izjav in videoposnetkov ter na podlagi ugotovitev presodili o nadaljnjih ukrepih, vključno s prijavo ravnanja obeh trenerjev pristojnim nogometnim oziroma trenerskim organom v Sloveniji in Avstriji. "Do pridobitve in pregleda videoposnetkov ter razjasnitve vseh okoliščin dodatnih izjav o dogodku ne bomo podajali," so zaključili.
Kljub temu pa je Matjan Cojhter, športni psihoterapevt in mentalni trener, ki sodeluje s klubom, začutil dolžnost spregovoriti o incidentu, saj gre vendarle za specifičen incident, pri katerem so bili naši najmlajši, komaj osem do devet let stari otroci priča pretepu dveh lastnih avtoritet. In prav to je Cojhter poudaril: "Trener ima v otrokovem svetu posebno mesto. Otrok ga posluša, opazuje in mu zaupa. Ob njem se uči nogometnih spretnosti, pa tudi tega, kako se odzvati na napako, krivico, poraz ali jezo. Prav v napetih trenutkih ima vedenje odraslih veliko vzgojno težo. Takrat otrokom pokažemo, kaj spoštovanje pomeni v praksi."
No, tokrat je bil odziv trenerjev kot avtoritet diametralno nasproten, kar lahko vpliva na otroke: "Ob takšnem dogodku moramo zato pozornost nameniti tudi temu, kako so ga doživeli otroci. Nekateri so lahko prestrašeni, drugi zmedeni, tretji o njem ne bodo želeli govoriti. Njihovih odzivov ne smemo predpostavljati." Kot izpostavlja strokovnjak, je po takšnih dogodkih otrokom treba jasno povedati, da za ravnanje odraslih niso odgovorni, in jim ponuditi miren pogovor ter prisluhniti: "Otroci ne potrebujejo dodatnega zaostrovanja, ugibanj ali pritiska, naj se postavijo na eno stran. Potrebujejo odrasle, ki znajo postaviti jasno mejo, ohraniti mirnost in odgovorno ravnati tudi po neprijetnem dogodku."
Zelo poveden pa je tudi eden od Cojhterjevih sklepov, da pomoč potrebujejo ne le otroci, pač pa tudi odrasli oziroma v tem primeru trenerji: "Pomembno se mi zdi, da trenerjem ob nogometnem znanju namenjamo tudi podporo pri obvladovanju čustev, komunikaciji in reševanju konfliktov. Enako odgovornost za svoje vedenje imamo vsi odrasli ob igrišču."
