Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je potrošnike že večkrat pozvala, naj v času epidemije koronavirusa kupujejo hrano domačih pridelovalcev. V enem takih pozivov ministrstva pišejo, da v Sloveniji na letni ravni uvozimo za dve milijardi evrov hrane iz tujine, zato predlagajo, da z nakupom slovenske hrane podpremo domače pridelovalce. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da je na pomurskih kmetijah z dopolnilno dejavnostjo že možno opaziti povečano povpraševanje. "Kriza nas mora naučiti spoštovanja domače hrane, saj zdaj vidimo, da tudi če imaš denar, blaga ne moreš kupiti, če ga na trgu ni." Režonja, ki poudarja, da lahko sezonsko hrano pridelamo sami, meni, da se bo kot posledica trenutnih dogajanj živilski trg uravnovesil. "Kar pomeni, da jagod ne bomo jedli za božič, temveč takrat, ko zrastejo." Pove še, da je bila vsaj v preteklem tednu v pomurskem kmetijstvu oskrba z repromaterialom nemotena, prav tako normalno poteka odkup živali, nekaj manjših težav je edino pri prašičih. Te nastajajo predvsem tam, kjer kmetje nimajo pogodbenih odkupnih vezav. So pa zaradi epidemije preložene majske volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, mandat sedanjih članov se je podaljšal do 1. novembra.
Uvoz bo še vedno potreben
Franc Zavec, ki vodi družinsko govedorejsko kmetijo v Gornjih Slavečih, pravi, da v teh dneh delo poteka normalno, tako kot sicer deluje tudi njihova trgovina z mlečnimi izdelki, pri čemer so v prejšnjih dneh zaznali nekoliko večji obisk. Doslej so blago dostavljali v glavnem stalnim strankam, to počnejo tudi zdaj. Na vprašanja, ali pričakuje, da se bodo ljudje po epidemiji bolj zavedali pomena domače hrane, odgovarja: "Mislim, da bi se morali, ker če se danes ne bodo, se ne bodo nikoli." Simon Ratnik, ki na Petanjcih prideluje zelenjavo, pravi, da kupci stalno povprašujejo po njihovih pridelkih, je pa zdaj takšen čas, da jim lahko ponudijo samo solato iz zaloge, medtem ko so jim zaloge domačega krompirja pošle prejšnji teden. Nova sezona se bo začela konec aprila. "Takšno hrano bo kupoval samo potrošnik, ki je lokalno ozaveščen, ti že danes kupujejo lokalno pridelano zelenjavo pri grosistih, ki jih mi zalagamo," pravi Ratnik, ki meni, da tudi v prihodnje ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb po zelenjavi samo z domačo proizvodnjo. "Uvoz bo še vedno potreben, saj bomo sicer lačni." Denis Lejko iz Tropovcev poleg mesnih izdelkov ponuja tudi svežo in vloženo zelenjavo, sam za zdaj ne opazi učinkov poziva ministrstva, še več, povpraševanje po mesnih izdelkih je celo slabše kot običajno, pravi. "Ljudje so še vedno vajeni kupovati v trgovinah. Bomo videli čez dva ali tri mesece, ko se bo začela prodaja zelenjave, ali se bo kaj spremenilo."
Na samooskrbo moramo misliti, tudi ko ni epidemije
Janez Kodila, lastnik šunkarne Kodila, prav tako še ne opaža povečanega povpraševanja. "Prodajamo prek večjih trgovcev, zato se bodo rezultati pokazali komaj čez čas. Prav tako v tem primeru podatki ne bodo primerljivi, saj so v času krize navade kupcev drugačne kot sicer." Kodila meni, da bi se morali z vprašanjem prehranske samozadostnosti ukvarjati tudi takrat, ko bo epidemija minila. Po njegovem mnenju bi morala država za blagovne rezerve skrbeti z vzpostavitvijo ustrezne tekoče živilske proizvodnje.
Ukrepi gredo v pravo smer
"Želimo, da vladni ukrepi čim prej zaživijo," pravi direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah in ocenjuje, da gredo v pravo smer. Pri tem opozarja, da ostaja odprto vprašanje njihove veljavnosti, ali bodo torej veljavni s sprejetjem zakona ali pa od 12. marca, ko je bila razglašena epidemija, sami zagovarjajo drugo možnost. Predvideni ukrepi bodo veljali do konca maja, možno pa jih bo tudi podaljšati, če bodo to zahtevale razmere v državi. "Pomembno je, da pokrijemo prispevke in plače ljudi, ki so na čakanju, saj jih bomo nedvomno potrebovali v gospodarstvu, ko bo to spet nemoteno delovalo. Vse smernice vlade so pomembne za gospodarstvo, prav tako odlog plačila za kreditojemalce, ki je bil že predviden z interventnim zakonom. V smernicah je dobro pokrito tudi malo gospodarstvo, da ne bi nepotrebnem zapirali podjetij. To jim bo omogočilo, da premostijo likvidnostne težave v času, ko ne poslujejo." Prvi odziv gospodarskih družb v regiji na vladne ukrepe je po besedah Graha dober, a vsi čakajo na čistopis zakona, da bodo videli, kako bo z njihovo dejansko izvedbo.
