Pred kratkim je Občina Bovec izbrala izdelovalca projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin, a bo bitka s časom še zahtevna, saj je država pripravljena pomagati le, če bo prihodnje poletje izdano gradbeno dovoljenje in bo jasno, kakšno bo upravljanje in od kod bo še pritekel denar.
Kako to doseči? O tem smo se pogovarjali z vodjo delovne skupine za Kanin in članom občinske komisije za novi Kanin, domačinom, sicer pa tudi podpredsednikom državnega zbora Danijelom Krivcem. Izdelava dokumentacije za novo žičnico iz Bovca na Kanin, za nadomestno sedežnico za odsluženo na smučišču Veliki Graben, za obnovo in okrepitev električne oskrbe Kanina ter za rekonstrukcijo restavracije je le eden od korakov, ki jih bo treba narediti za novo rojstvo Kanina. Za začetek se velja oklepati pozitivnih znakov zadnjega obdobja in se zavedati velikega obsega nalog, ki jih je še treba opraviti, in nerešenih vprašanj, meni Krivec: "Za zdaj ni informacij, da bi se kdo pritožil glede izbora izdelovalca dokumentacije. V tem tednu, ko bo potekel rok za to, bo vse jasno. Že med ogledom terena je sedaj izbrano podjetje SKA PROJEKT iz Kranja ocenilo, da je sposobno dokumentacijo pripraviti do konca leta. Če bo tako, imamo vse možnosti, da bi lahko prišli do gradbenega dovoljenja v naslednjem poletju, kot pričakuje država v pismu o nameri, v katerem je pripravljena oživitev Kanina podpreti s 30 milijoni evrov. Bo pa še veliko dela za sestavo finančne konstrukcije. Če bi dovoljenje dobili pravočasno, bi bil to dober znak za vlagatelje."
Krivec sicer opozarja, da bo sestavljanje konstrukcije povezano še z reševanjem nekaterih odprtih vprašanj med potencialnimi partnerji glede modela upravljanja, načina vlaganja in posodabljanja podatkov: "Okvirna finančna konstrukcija, ki jo je delovna skupina za Kanin naredila, je stara že dobrih pet let in številke niso več najbolj aktualne. Pri 30 milijonih evrov, ki jih je s pismom o nameri obljubila država, ni zapisano, da bi to bil nepovraten denar. Če bo to treba vračati, bi bil Kanin v neenakopravnem položaju z drugimi smučarskimi centri v Sloveniji, ki so od države pred dvema letoma dobili nepovratno pomoč. Od razpletov pogovorov na temo pogojev za dodelitev državnega denarja bo marsikaj odvisno. Nepogrešljivi bodo zasebni vlagatelji, ki bodo gotovo morali prispevati še več, kot je obljubljen vložek države."
Kako bo z interesom vlagateljev, bo sicer odvisno od sprejetega modela upravljanja oživljenega smučišča. O tem bo predvidoma v prvi polovici septembra razpravljal bovški občinski svet. Izhodišča Krivec pojasnjuje takole: "Občinska komisija za Kanin se je glede modela posvetovala z odvetnikom Aleksijem Mužino. Najbolj primerno bi bilo, da podjetje Sončni Kanin ostane nosilec dejavnosti na smučišču, ki mora prerasti v celoletni gorski center. Podjetje ima ustrezna dovoljenja in znanja. V podjetje bi se vključil izbrani zunanji poslovni partner ali partnerji, občina pa bi morala ohraniti kontrolni lastniški delež."
30
milijonov evrov je za oživitev Kanina pripravljena odšteti država
Če bodo svetniki dali zeleno luč za model upravljanja, Krivec pričakuje, da bodo že konec meseca stekli pogovori s potencialnimi zasebnimi vlagatelji v Kanin. Trije so že predstavili resne predloge. "Nova dostavna žičnica bo tekla vzporedno s staro, ki jo bo treba porušiti. Morala bo biti bistveno odpornejša na veter, kot je dosedanja z varno mejo obratovanja za sunke do 25 metrov na sekundo. To bi ob nenadnem močnem vetru omogočilo varen umik smučarjev v dolino, pri manjših hitrostih vetra, ko bo smučanje še varno, pa ne bo več toliko izgubljenih dni, kot jih je bilo zaradi občutljive stare žičnice. Hitrost dostopa na vrh gore bo s 40 prepolovljena na 20 minut. Druga in predzadnja postaja žičnice bosta premaknjeni - prva za okoli 200 nadmorskih metrov višje, kjer bo tudi s smučmi dostopna po gozdni cesti iz doline Krnica, druga pa bo bolj odmaknjena od sten, iz katerih padajo plazovi, in od izredno strmega pobočja tik nad sedanjo postajo. To bo povečalo varnost postaje, žičnice in smučarjev."
Že sedanje javno naročilo projektantu nalaga še nekaj pomembnih izboljšav. Prenova energetske oskrbe bo morala na goro pripeljati dovolj elektrike tudi za kasneje načrtovani sistem tehničnega zasneževanja. Krivec pojasnjuje, da je rešitev za oskrbo z vodo za tehnični sneg že pripravljena: "Soške elektrarne imajo narejene načrte za črpalno hidroelektrarno, ki bi dovajala vodo v bližino smučišča tudi za potrebe zasneževanja. Če bo Kanin zaživel, ne vidim težav za dokaj hitro rešitev oskrbe z vodo, saj tovrstne energetske objekte iz obnovljivih virov Slovenija potrebuje."
Posodobitev sedežnic Skripi in Prevale ni predvidena
Aktualno naročilo za projektno dokumentacijo daje tudi obvezna izhodišča za primerno posodobitev smučišča Veliki Graben, kjer se sneg zadrži do konca junija. Danijel Krivec meni, da bo spodnjo postajo in smučišče treba urediti tako, da bo dostopna brez pešačenja s smučmi oziroma brez nevarnega zaključnega smuka. Predvidena bo tudi kasnejša ureditev dodatne proge levo z vrha, manj izpostavljene plazovom.
Del aktualnega javnega naročila pa ni posodobitev za zahtevnejše smučarje najbolj privlačne in najdaljše sedežnice Skripi. Prav tako v sedanji nalogi za projektante ni izboljšav na sedežnici Prevala, ki slovenski Kanin povezuje z italijanskim. Skripi je že močno v letih (žičnica iz leta 1981), spodnja postaja Prevale pa je zaradi kombinacije vetrnih nanosov in plazov izpostavljena tonam pritiska večmetrske snežne odeje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
