Evropski turisti, ki jih izčrpavajo pogosti vročinski valovi, vse pogosteje obračajo hrbet sredozemskim destinacijam, kažejo številke. Namesto tega iščejo nižje temperature v severnih krajih. Koncept počitnic v hladnejšem podnebju oziroma tako imenovani "coolcation" se v zadnjih letih hitro širi. Letos je ta trend doživel pravi razcvet. Ob poletnih temperaturah, ki se v južni Evropi redno dvigajo proti 40 stopinjam Celzija, je hladno vreme postalo izjemno privlačno.
Podatki o iskanju nastanitev jasno kažejo spremembe v navadah potnikov. Na francoski različici portala Hotels.com so iskanja sob v danski prestolnici Köbenhavn poskočila za 246 odstotkov, takoj ko je Francijo maja zadel prvi vročinski val. Zanimanje za irski Dublin je zraslo za 151 odstotkov. Podobne trende opažajo tudi zunaj Evrope. Jonna Robertson, svetovalka v newyorški potovalni agenciji Fora Travel, opaža enak pojav v Združenih državah Amerike. Popotniki aktivno iščejo lokacije zunaj tradicionalnih poletnih središč. Iskanja za Oslo so v primerjavi s prejšnjim letom zrasla za 154 odstotkov, za Helsinki pa 124 odstotkov.
Iskanje pribežališča pred vročinskimi valovi
Turistični vodniki na severu Evrope z navdušenjem sprejemajo nove obiskovalce. Terje Viblom Pedersen, ki vodi oglede po jugovzhodni Švedski, ugotavlja, da turisti naravnost bežijo pred vročino v južnih delih Evrope. Obiskovalci uživajo v dnevnih temperaturah pod 30 stopinjami Celzija, morskem vetriču in odsotnosti neznosne gneče. Tudi francoski turisti potrjujejo te navedbe. Upokojeni par iz Marseilla je med obiskom Stockholma poudaril, da sta izjemno srečna, ker sta našla hladnejše temperature in ubežala vročinskemu valu.
Poleg severnih držav priljubljenost raste tudi gorskim središčem. Jean-Pascal Chopard, direktor turistične organizacije za francosko gorsko regijo Jura, pojasnjuje, da višje nadmorske višine prinašajo izrazit padec temperatur v večernih in nočnih urah. To močno izboljša udobje bivanja. Kljub temu se strokovnjaki sprašujejo, ali bo to trenutno navdušenje dolgoročno spremenilo geografijo mednarodnega turizma. Turisti namreč ne izbirajo destinacij zgolj na podlagi temperatur.
Kultura in cene še vedno krojijo odločitve
Švedski profesor in strokovnjak za turizem Stefan Gossling poudarja, da vreme predstavlja zgolj enega izmed dejavnikov pri načrtovanju dopusta. Ljudje upoštevajo tudi kulturo, okolje in cene. Italija ponuja drugačno izkušnjo kot Danska, zato popotniki ne zamenjajo zlahka svojih najljubših destinacij. Norveška agencija za promocijo turizma dodaja, da približno petina njihovih obiskovalcev izpostavlja hladnejše poletje kot razlog za obisk. Kljub temu pomembno vlogo igrajo tudi varnost, narava, dostopnost, letalske povezave in menjalni tečaji.
Sredozemske države hkrati ohranjajo svojo prevlado zaradi izjemno razvite turistične infrastrukture. Številke kažejo, da tople države ostajajo na vrhu priljubljenosti. Grčija in Španija sta lani zabeležili rekordno število obiskovalcev. Španska turistična organizacija Exceltur poroča, da je potrošnja domačih in tujih turistov v drugem četrtletju letošnjega leta zrasla za več kot osem odstotkov. Strokovnjaki zato napovedujejo predvsem sezonsko prerazporeditev turizma. Popotniki bodo južne kraje verjetno pogosteje obiskovali spomladi ali jeseni, s čimer se bodo izognili tako prekomernemu turizmu kot tudi izčrpavajoči vročini.
