(ŠESTI DAN) Alternativ za naravo ni. Ali jo imaš ali pa je mrtva

Andreja Kutin Andreja Kutin
25.07.2026 05:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Luksuzno "naravno" letovišče Sazan. Seveda luksuz pred naravo. Pustimo ob robu, da prihaja ideja iz družine nepremičninskih mogotcev, katere pater familias si je luksuzno letovišče zamislil celo na kosteh Palestincev iz Gaze, zadeva je bizarna sama po sebi. Ivanka, ki razlaga o odkritju otoka, ležečega nekaj metrov od obale zaostale, revne, mestoma nekoliko nasmetene, skratka izjemno nerazvite Albanije, ki čaka na rešitev gospodarjev dolarjev. Zgodba je zgolj simptom, beli vršiček gnojne bule, ki razboleva svet. Kapitalizem v najžlahtnejši obliki s kapico levkocitov, ki bodo napadli vsakogar, ki se upira. In najlažji način za izničenje? Zagotovo ne mazila v obliki nežnih klicev k demokraciji in upoštevanju vladavine prava. Tudi multilateralizem je na tej točki najbrž že dolgo mrtev ali vsaj omrtvičen, zgovorna pa je tudi tišina (in nekaj resolucij) iz Bruslja.

Za reke alternativ ni – ali jih imaš ali pa so mrtve. Bi porušili katedralo svetega Štefana na Dunaju, ker bi več zaslužili, če bi bila tem mestu termoelektrarna ali hotel? Ne, ne bi. A tukaj počnemo prav to. Ker gre za denar. Tako je nekoč ob Neretvi razlagal avstrijski prvoborec za balkanske reke Ulrich Eichelman.

Za denar umirajo želve, flamingi in ribe. Tako enostavno je to. Ker – diskurz o naravi se prevečkrat zavija v znanost. Res je, naravovarstvene organizacije seveda morajo poznati znanost in delovati po principih ekologije, sicer jih prepogosto enačijo z objemalci dreves. Znanstvene objave so pomembne, ampak ko gre za brutalni spopad kapitala z naravo, kot se sedaj dogaja v delti Vjose, pa so zadeve precej bolj enostavne – ali bodo na tisti peščeni plaži naslednje poletje lazile mlade morske želve ali pa bentleyji. Letos so zmagale želve, ker je vstalo ljudstvo, kar zagotovo daje upanje. 

Biodiverziteta je prevečkrat izraz, ki mistificira bistvo, in bistvo je v resnici narava, življenje. Namesto da delamo temo znanstveno, jo je treba poenostavljati. Pravzaprav gre pri ohranjanju narave za nas, za to, kako živimo, kaj vidimo, za užitke in za preživetje, kar je jasno že, če pogledamo, kako ta hip vročinski valovi cvrejo mesta. Žal, novinarstvo je padlo v past znanosti tudi sicer - stvari delamo kompleksne, težko razumljive, specialistične. "Vsak ve, kaj je drevo, žival, in nihče ne želi videti pasti drevesa, ubijanja živali, tako enostavno je," pa John Vidal, ko se je nekoč ustavil v Sloveniji. 

Zgodba iz Albanije je velika in simbolna tudi zato, ker gre za slavne bogataše v spregi z ustrežljivo in najbrž podkupljivo politiko, kako bi si sicer razlagali totalno pomendranje zakonodaje. A prav zaradi slednje je tudi upor velikanski in dokončen, Balkan je dokazal, da njega ljudstvo ne bo dovolilo velike razprodaje svoje zemlje in narave, čeprav gre v primeru Albanije za cel kup pridruženih bolezni in stanj v državi. In žal se v ozadju z bistveno manj kamerami in fotoaparati dogaja našteto majhnih prodaj narave, tako po koščkih. Naravo režemo kot salamo, dokler ne bo ostal le še beton, ki – kako ironično – po pravilu ne prinaša boljšega življenja domačinom. Recimo nove hidroelektrarne na balkanskih rekah so skonstruirane tako, da lahko kar tri upravlja en sam delavec. Veliko je majhnih elektrarn, ki so bolj učinkovite pri uničevanju narave kot pri proizvajanju elektrike. Ker večji posel je gradnja hidroelektrarn – načrtujejo, gradijo in odidejo. Sploh objekti z manj kot desetimi megavati naredijo več škode, kot proizvedejo elektrike. 

V Sloveniji imamo za namen uničevanja narave raje turistične centre, radi imamo industrijske in občinske obrtne cone, nakupovalne centre, a princip je podoben. Zavit v več postopkov in zakonodaje kot na Balkanu, v osnovi pa enak. Asfaltirane površine, betonirane reke v imenu napredka ali ščitenja premoženja. Pa odprave ukrepov in zastoji pri podnebnih politikah, kajti sedaj imamo krize in krize se rešujejo hitro in učinkovito. 

Tačas pa se rane gnojijo in brazgotine postajajo trajne. Biodiverziteta pogrešljiva, narava tudi – do naslednje poplave ali vročinskega vala in suše.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta