(DOSJE) Protesti v Albaniji: Morda pa ima Ivanka Trump močnejša stopala

Aleksandër Trajçe je izvršni direktor najstarejše albanske naravovarstvene organizacije PPNEA (Protection and Preservation of Natural Environment in Albania), ki deluje že 35 let, seveda se zadnja leta veliko ukvarja z delto reke Vjose, kjer so se začeli protesti, sedaj pa je nastalo gibanje ali flamingo revolucija. "Naša organizacija je članica Birdlife International, smo najstarejša okoljevarstvena organizacija v Albaniji, ustanovljena leta 1991, naš fokus je na pticah, ampak veliko delamo tudi na sesalcih, zaščitenih območjih, habitatih. Smo klasična naravovarstvena organizacija, v Albaniji smo aktivni več kot 35 let in nadaljujemo delo, sploh sedaj, s tem razvojem dogodkov," pove Aleks, ki je na protestih vsak dan in je skupaj s sodelavci strokovna podpora gibanju, zato pa tudi pravi naslov za pojasnila, zakaj in od kod flamingo revolucija, ki postavlja naravo pred kapitalske interese družine, ki je danes simbol za najbolj uničujočo vejo kapitalizma. 

To ni prvi projekt na tem izjemno pomembnem območju. 

"Celo gibanje se je začelo zaradi intervencije na zaščitenem območju reke Vjose. Območje je bilo pod 'razvojnimi' pritiski že mnogo let, pred nekaj leti je vlada tam celo začela graditi letališče, in to znotraj zaščitenega območja, letališče so začeli graditi ilegalno, brez dovoljenj. Mi smo temu nasprotovali in zadeva je sedaj na sodišču.

Polotok Zvernec ločuje laguno in morje. Aprila letos so nanj zapeljali buldožerji. To se je zgodilo brez obvestila in brez posvetovanj, pravzaprav ničesar. Nekega dne so stroji preprosto pripeljali in začeli kopati, ravnati zemljo, podirati rastje, uničevati habitate, zelo pomembne tudi na evropskem nivoju. To je seveda povzročilo veliko jeze in naša organizacija je začela mobilizirati lokalno prebivalstvo in okoljevarstvenike v Tirani, ki so storili enako. Imeli smo lokalne proteste pa proteste pred ministrstvom v Tirani. Konec maja smo imeli lokalni protest na območju, kjer so tekla dela. Vmes so delovišče ogradili in javnost ni imela dostopa do območij, čeprav gre povečini za državno last, so ljudem prepovedali dostop do javnih zemljišč. Poleg tega ima tam zemljo veliko lokalnih prebivalcev in ti so protestirali tudi zato, ker niso imeli dostopa do lastnih zemljišč. Zgodil se je incident, v katerem so domačina zbili in vlekli po tleh varnostniki. In to je nato zanetilo masovne proteste po celi državi. Zdaj ljudje protestirajo že 74 dni neprekinjeno. Od 21. maja do danes."

Najbolj znana vrsta v laguni so flamingi, a ti so le najbolj markantna vrsta, nikakor pa ne edina. 

"Območje je z ekološkega vidika izjemno pomembno, je druga najpomembnejša laguna pri nas in je del veliko večjega ekosistema reke Vjose. Polotok, kjer so pravzaprav že pričeli projekt, je visoko občutljiv, saj ta zemlja ločuje sladkovodno laguno od morja. Tako v praksi drži pokonci zelo krhko ekološko ravnovesje lagune. Zato vsaka intervencija na tem območju praktično ogroža celo ekologijo lagune. Zaradi del, ki bi se tam izvedla, bo ta režim izjemno prizadet, posledice pa bi bile katastrofične. Laguna je zelo pomembna, v njej smo našteli 223 vrst ptic, največ pozimi in seveda času gnezdenja. Ima tisoče flamingov in ljudje jih imajo radi. Prav velika navezanost na flaminge je dala gibanju velik zagon. Zato tudi flamingo revolucija. Na določene dneve je lahko v laguni tudi po pet, šest tisoč flamingov, našteli smo jih tudi že deset tisoč v dnevu.   

Poleg tega so tukaj tudi pelikani, ki so največja vrsta ptic pri nas, veliko je vodnih ptic, ujed, skratka, območje je izjemno bogato s pticami. Potem so tukaj še obale, ki jih želijo 'razvijati' oziroma uničiti, in so eno zadnjih gnezdišč morskih želv v Albaniji. Vsako leto delamo redne monitoringe in dokumentiramo lokacije želvjih gnezd in gnezda so natančno na lokaciji, kjer so začeli dela buldožerji. Prav sedaj se tam valijo mlade želve, morda zadnjič. Če ne bi bilo protestov, jih že letos ne bi bilo več v pesku, a so protesti ustavili in pregnali buldožerje. To je situacija na kratko."

Vjosa ima tudi naziv zadnja divja reka Evrope. Doslej ste domačini z nekaj pomoči iz tujine uspešno ubranili reko številnih pritiskov, predvsem apetitov hidroenergetikov. In velika zmaga je bila, ko je bila reka razglašena za nacionalni park. Danes je jasno, da tudi ta pravna zaščita ne pomaga. 

"Reka Vjosa in okolica sta bili leta 2023 res razglašeni za nacionalni park. Ampak že takrat je bilo območje delte izpuščeno iz zavarovanega območja. Najbolj pomemben del ekosistema torej ni bil vključen v park, prepričani smo, da je bilo to namerno, prav za tovrstni razvoj. In zgodovina to namernost dokazuje. Na istem območju sedaj gradijo letališče, poizkušajo graditi velike resorte, vse to je bilo znano že od začetka. Zato so zavarovali samo strugo reke in izpustili delto. Za nas naravovarstvenike to seveda nima nobenega smisla, izpustiti rečno delto iz zavarovanega območja, ko pa je to vendar najbolj raznolik del reke, tu je morje in tu so sladkovodne lagune, tu je cela dinamika med slano in svežo vodo. Prav to izpustiti? Že takrat smo vedeli, da gre za zahrbtno potezo vlade, ampak je ostalo neopaženo, vsi so bili pijani od dejstva, da je Vjosa končno zaščitena. Pozabili so pogledati podrobnosti, kjer pa se je skrival hudič. Leta 2024 je albanska vlada celo spremenila zakon o zaščitenih območjih tako, da bi dovoljeval točno ta tip turizma. Preprosto bi umaknili zaščito, če bi investitor želel graditi petzvezdični resort. In z novim zakonom tako lahko gradijo tudi na zaščitenih območjih, celo znotraj nacionalnih parkov, ki so najvišja kategorija zaščite. To je bilo seveda izvedeno po meri določenega tipa investitorjev, saj je po samo treh tednih od spremembe zakona postal javen projekt Jareda Kushnerja. In to je projekt, ki se sedaj dogaja v Zvernecu, torej na polotoku, ki sem ga omenjal. Vse skupaj je bilo seveda klientelistično in prirejeno temu, da so upravičili gradnjo resorta. Ne le tega, ampak tudi na drugih zaščitenih območjih. Seveda pa je ta glavni zaradi ljudi v ozadju. To sta dve točki, zaradi katerih je razlastitev Nacionalnega parka Vjosa praktično neveljavna, saj lahko pod novim zakonom gradiš praktično v osrčju nacionalnega parka. Moraš samo upravičiti, da gre za petzvezdični razvojni turistični projekt."

Kar je zelo pomembno. Da gre za pet zvezdic, namreč.

"Jah. Zelo! Je pa pomembno, da je Evropska unija izpostavila prav ta zakon in terja od Albanije, da spremeni ta zakon, če se želi pridružiti EU. To je ena od ključnih točk pristopnih pogajanj med EU in Albanijo."

Ampak EU je kar zadržana pri komentiranju aktualnih protestov v Albaniji. 

 "Zagotovo bi lahko naredili več, po mojem mnenju bi lahko bila EU bolj jasna. Še posebno glede na dejstvo, da večina državljanov Albanije podpira pridruževanje Albanije EU in veliko bolj verjame v evropske institucije kot v institucije svoje države. Ampak EU je v tej zadevi precej tiha, seveda so postavili nekaj močnih zahtev v pogajanjih in jasno je, da EU želi spremembo zakonodaje o zaščitenih območjih, ampak vse to prihaja nekoliko pozno. Medtem se namreč gradbena dela nadaljujejo, torej bo do takrat, ko bo zakon vendarle spremenjen, veliko škode že povzročene v vsakem primeru. Zato bi radi videli bolj odločne poteze EU, predvsem Evropske komisije. Iskreno, nekaj deklaracij in izjav je bilo med protestniki sprejetih z jezo. Še posebno deklaracija, v kateri je Marta Kos omenila, da ji je albanska vlada zagotovila, da bo opravljena presoja vplivov na okolje za ta projekt in da bo vse izvedeno v skladu s standardi. To je bil nož v hrbet za protestnike, saj v bistvu zahtevajo pravico za škodo, ki je bila že povzročena, uničenje, ki se je že zgodilo. Kdo bo nosil odgovornost za to? Ne moremo se pogovarjati o ocenah vplivov na okolje za prihodnje projekte, ne da bi se pogovarjali o tem, kaj se je že zgodilo doslej. Kdo je to storil, kdo je to dovolil in kako? Ljudje, ki so to naredili, bi morali nositi odgovornost za svoja dejanja. Ta odgovornost bi morala biti osnovni standard EU, če želimo imeti vladavino prava. Veliko ljudi je bilo nezadovoljnih z izjavami Marte Kos in to so tudi jasno izrazili v protestih. Komisija bi lahko bila veliko jasnejša v svojih izjavah, s čimer bi veliko pripomogla k razvoju dogodkov v bolj pozitivno smer."

Kakšen luksuzni resort, ki naj bi bil v stiku z naravo, multimilijonarji pravzaprav načrtujejo? Koliko je znanega?

"O tem je pravzaprav malo informacij in še te, ki so, so si nasprotujoče. Sedaj, ko so zadeve eksplodirale, skuša vlada prikriti večino informacij, želijo zmesti ljudi in veliko izjav si nasprotuje. Kar je jasno, je, da je območje, kjer so se začela dela, isto območje, kjer je Kushner oglaševal svoj projekt pred dvema letoma. Izrisi, renderji, s katerimi je oglaševal projekt, prikazujejo velikanski resort z vilami in hoteli, projekt, ki bi pravzaprav pretransformiral celo območje v urbano naselje. Ne govorimo o nekaj stavbah ali o nekaj lesenih konstrukcijah, govorimo pravzaprav o celem novem mestu z več kot 10.000 nastanitvenimi enotami. Verjetno si lahko predstavljate, če sta na enoto dva človeka ali trije, to pomeni 30.000 ljudi, to je praktično manjše mesto. Narativ, ki ga poizkuša podajati vlada, je, da bo vse skupaj zelo ekološko in v sozvočju z naravo. To je neumnost, saj ne moreš imeti ničesar ekološkega na tem nivoju, govorimo o popolni transformaciji celega ekosistema, veliko izkopov, betona, cest, električnih vodov, kanalizacije, vodovoda, praktično vse, kar potrebuješ, da bodo te enote funkcionalne. Narava? Ne bo je več, če se to zgodi. Kdorkoli trdi kaj drugega, je to enostavno zeleno zavajanje ali pa govori, ne da bi upošteval dejstva. 

Dela so pričeli pozno aprila, kot sem povedal, brez kakršnegakoli opozorila, brez posvetovanj, dovoljenj. In to so stvari, ki jih zahteva albanska zakonodaja - ni gradnje brez objave načrtov in javne razgrnitve ter razprave z lokalno skupnostjo. Gre za upravni proces, ki mu je treba slediti in pri katerem sodeluje več institucij. Nič od tega se ni zgodilo, samo poslali so stroje, ki so začeli odstranjevati vegetacijo. V manj kot mesecu so zgradili popolnoma novo cesto, dolgo osem kilometrov. In to čez zelo stare in pomembne sipine, zravnali so osem hektarjev naravnega gozda. In vse to v enem mesecu. Samo predstavljajte si intenziteto dela na tem gradbišču, z vsemi tovornjaki in buldožerji. V enem mesecu jim je uspelo vse to. V nekem trenutku smo spremljali dogajanje in našteli smo 15 tovornjakov, ki so prihajali na območje in z njega, na minuto. Uspelo jim je celo ograditi območje. Tudi to je prekršek, saj v Albaniji ne smeš onemogočati dostopa do državne zemlje. Nekaj je sicer zasebnih zemljišč, a oni so ogradili kar vse, državna in zasebna zemljišča.

Ko so postali protesti res zelo glasni, so ograjo in stroje odstranili in od začetka junija tam ni več aktivnosti. To je neposredna zmaga protestnikov."

Premier Edi Rama je med drugim skušal krivdo za proteste iskati zunaj države. Dejal je celo, da je za dogajanje v Albaniji kriv Hamas.

"Vsak dan smo del protestov, čutimo vzdušje med ljudmi in vidimo frustracije, ki so se nabirale mnogo let. Seveda mnogi ne protestirajo samo zaradi okoljskih zadev, ampak tudi na splošno – zaradi načina, kako je vodena ta država, zato, ker mnoge osnovne funkcije države, ki jih državljani potrebujejo za normalno življenje, ne delujejo dobro, recimo zdravstvo in izobraževanje. Vse je povezano in okolje, narava, je simptom. Ne moreš imeti zaščite narave v državi, ki ne deluje dobro, to gre le v delujoči državi. Potrebuješ vladavino prava, močne institucije, funkcionalno administracijo in podobno. Seveda so ljudje frustrirani zaradi številnih stvari poleg zaščite narave in okolja. Ampak je vse povezano.

Strategija Edija Rame, da krivi zunanjega agenta, pa ... nisem strokovnjak za zunanjo politiko, ampak zdi se mi, da gre za zelo jasno strategijo zavajanja s spuščanjem dima. Vse, da bi zmedli ljudi, oslabili proteste z izjavami, ki jih je seveda zelo težko preveriti, ter tako zmanjšati voljo ljudi do protestiranja. Ampak kar se zgodi, je, da vsakič, ko premier izjavi kaj takšnega, je na cestah še več ljudi. To daje jasno sporočilo vladi."

A ne gre samo za obalno območje, projekt se razteza tudi na otok ob obali. Na slavni otok, ki ga je odkrila Ivanka Trump. 

"Da, v bistvu gre za dve območji;  Zvernec, o katerem sem govoril doslej, in otok, ki leži pred obalo, otok Sazan. V intervjuju govori o tem, kako je odkrila ta otok, čeprav je ta že tisočletja odkrit, ampak okej. Slavna je tudi njena izjava, kako se je bosa povzpela na vrh otoka. No, mnogi od nas ekologov, ki delamo na otoku in ga redno obiskujemo, vemo, kako zahteven teren je to. Priti bos na vrh otoka? No, ne vem, kaj bi rekel, ampak za kaj takega potrebuješ res močna stopala! Ker včasih je boleče celo s pohodnimi čevlji. Verjetno je videla otok iz daljave ali pa malo hodila po njem, ampak iti bos na vrh bi bila zelo boleča izkušnja. No, vsaj zame, verjetno bi moje noge krvavele. Ampak ne vem, morda je Ivanka močnejša od mene.

Tam je makija in zelo skalnat teren, karbonatne skale, zelo grob teren, to ni koralni otok nekje na Maldivih, kjer bi se sprehajal po pesku."