V zadnjih letih so Slovenijo preplavili plakati političnih strank ali bogatih posameznikov, ki pogosto širijo sovraštvo oziroma laži. Spomnimo se le primera v zvezi z zakonom o evtanaziji, kjer je bila slednja predstavljena kot ubijanje, spet na drugih plakatih so bili predstavniki vlade predstavljeni kot lažnivci, na tretjih se je primerjalo pričeske politikov ... A kako sploh regulirati to priročno orodje za širjenje sovraštva in laži?
Povsem ukiniti se ga ne da, razlaga ministrstvo za javno upravo: "Naj najprej pojasnimo, da je politično oglaševanje v splošnem prepoznano kot pomemben del volilnih političnih kampanj, zato je dovoljeno. Znotraj EU in posameznih držav članic pa zakonodaja predpisuje določene pogoje za takšno oglaševanje, zato da volivci vedo, kdo je naročnik takšnega oglaševanja in koliko denarja je bilo porabljenega za določen oglas. Torej zakonodaja ne prepoveduje političnega oglaševanja, temveč terja, da so politični oglasi jasno označeni in kot taki prepoznavni. Na ta način se zagotavlja preglednost oglaševanja ter omogoča volivcem, da vedo, da gre za oglase, povezane s politično kampanjo, in da lahko svojo odločitev na glasovanju sprejmejo ustrezno informirani."
Transparentnost zagotovljena, vsebina neregulirana
V Sloveniji se je 10. oktobra 2025 pričela uporabljati uredba, ki zahteva preglednost političnega oglaševanja. Tako morajo biti politični oglasi, to so vsi oglasi, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo, pa tudi vsi oglasi, ki jih naročajo politične stranke, označeni kot politični oglasi. Na njih mora biti naveden naročnik, na katero kampanjo se oglaševanje nanaša, preko obvestila o preglednosti pa morajo biti objavljeni tudi drugi obvezni podatki.
A nobeden od navedenih predpisov ne regulira same vsebine propagandnih sporočil. Kot dodajajo na ministrstvu, sta glavna cilja zakonodaje zagotavljanje transparentnosti političnega oglaševanja in tudi preglednosti financiranja volilnih/referendumskih kampanj. Zdaj torej ostaja vprašanje, kako v času referendumske in predvolilne kampanje dvigniti nivo politične kulture.
Ko kodeksi ne pomagajo ...
Pred evropskimi volitvami leta 2024 je denimo ministrstvo za javno upravo objavilo Kodeks ravnanja za volitve v evropski parlament 2024, s katerim so se politične stranke ob podpisu vzdržale ustvarjanja, uporabljanja ali razširjanja diskriminatornih izjav in predsodkov do določenih skupin ter razširjanja, objavljanja ali spodbujanja vsebin, ki napeljujejo k nasilju ali sovražnemu govoru. Urad Vlade RS državljane izobražuje o dezinformacijah tudi s posebno spletno stranjo. Je pa vlada kot skrajno sredstvo boja proti sovražnemu govoru, tudi v času volilnih in referendumskih kampanj, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti predpisala kot kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika. Ob tem na vladi opozarjajo tudi na Slovenski oglaševalski kodeks (SOK), ki je orodje samoregulative v oglaševalski stroki. Gre za nabor načel in pravil, ki jih morajo spoštovati oglaševalci pri snovanju svojih oglasov. Eno od temeljnih načel kodeksa je tudi resničnost in dokazljivost.
Kljub vsem tem ukrepom pa se tako ali drugače sporni jumbo plakati še vedno pojavljajo, zato je že v pripravi zakon, ki bo konkretiziral določbe evropske uredbe tako, da bo določil pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcije za njene kršitve. Če se že ustreznega nivoja politične kulture ne da ohranjati brez predpisov in sankcij, je to pač skrajna rešitev.
