Dolgoletni politik SLS Marjan Podobnik se je oglasil na družbenem omrežju X in predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku zastavil nekaj vprašanj.
"Ste eden najuspešnejših slovenskih menedžerjev, zelo zanimivo in koristno vas je poslušati, ne izogibate se tudi odgovorom na zahtevna vprašanja vrednot ipd., za kar vam iskreno čestitam. Dovolite pa, da vam kot nekdo, ki sem vedno s posebno pozornostjo spremljal razvoj in stanje na slovenskem podeželju, javno postavim par vprašanj, ki se v zvezi NLB tičejo (ne samo) slovenskega podeželja," je začel svoj zapis.
"V času vašega vodenja banke, v kateri ima Slovenija 25%+1 delnico, ste dosegli izjemne rezultate, na primer rast dobička skupine NLB od 61 milijonov evrov 2016 do 503 milijonov evrov 2025, izjemno povečali vrednost državnega deleža v NLB in skupno višino dividend, ki jih dobi država, kar so vsega spoštovanja vredni rezultati. Obenem pa ste v tem času zaprli preko 40 poslovalnic NLB, pretežno na podeželju. Čeprav je bil del zapiranj posledica zaveze Slovenije EU ob zadnji dokapitalizaciji banke, bi bilo to zavezo mogoče izpeljati z mnogo manj negativnih posledic za del podeželja in tam živečih ljudi, ki so v številnih primerih po zaprtju vaše poslovalnice in hkratnem zaprtju državne poštne poslovalnice ostali brez edine finančne ustanove v svojem kraju in okolici. Zakaj ste v teh primerih nastopali kot klasični gospodarski subjekt s ciljem zgolj optimiranja dobička, brez upoštevanja vaše soodgovornosti za skupno dobro okolja, ki izhaja tudi iz državnega solastništva banke?" ga sprašuje.
"Zakaj delovni čas v večini vaših poslovalnic, posebno pa čas, ko je mogoče izvesti tudi aktivnosti gotovinskega poslovanja tako omejujete, da se ni mogoče izogniti občutku, da želi banka gotovinsko poslovanje kljub celo ustavni zaščiti čimbolj omejiti," zanima Podobnika.
Pa tudi: "NLB in OTP pokrivata približno 60 odstotkov bančnega trga v Sloveniji, zato tudi banka Slovenije opozarja pred intenzivno koncentracijo bančnega lastništva v Sloveniji. Ali je tudi to eden od razlogov nekaterih nesorazmerno dragih bančnih uslug, kjer ni vtisa, da bi si (največji banki) med seboj resno konkurirali, ampak bolj sledita druga drugi?"
Podobnika ob koncu zanima še: "Kaj bi kot finančnik in obenem dober poznavalec splošnih razmer svetovali slovenski vladi za ohranitev oziroma razvoj tistih okolij, ki zaradi zapiranja bančnih in poštnih poslovalnic, bencinskih servisov ipd. postajajo posebno za mlade družine nezanimiva in so podvržena stagnaciji in praznjenju?"
