Zdrava prehrana močno vpliva na dolgoživost in ohranjanje vitalnosti v starejših letih. Kardiolog Dariush Mozaffarian pri tem poudarja, da lahko s spremembo prehranjevalnih navad vedno dosežete pozitivne učinke, ne glede na vašo starost. Njegove raziskave namreč kažejo, da pametne vsakodnevne izbire uspešno pomagajo pri težavah z visokim krvnim tlakom, povišanim holesterolom in sladkorno boleznijo tipa 2.
Po mnenju kardiologa najpomembnejša sprememba ne pomeni strogega črtanja posameznih živil z jedilnika. Veliko večjo razliko boste naredili, če boste pogosteje kupovali sveža in čim manj predelana živila ter si obroke in prigrizke čim večkrat pripravljali sami.
Pametne izbire namesto strogih prepovedi
Strokovnjak posebej priporoča redno uživanje jagodičevja, oreščkov, rib in jogurta. Vsak dan si privoščite pest jagodičevja in oreščkov ter skodelico navadnega jogurta, ribe pa na svoj jedilnik uvrstite vsaj nekajkrat na teden. Ob tem opozarja, da se vam ni treba bati zdravih virov maščob, kot so rastlinska olja, avokado in mastne ribe. Brez slabe vesti lahko uživate tudi polnomastne mlečne izdelke, veliko bolj pomembno pa je, da se izogibate dodanim sladilom in umetnim dodatkom.
Kardiolog predlaga tudi nekaj preprostih zamenjav. Namesto pekovskega peciva, krofov ali sladkanih kosmičev za zajtrk raje izberite navaden jogurt s sadjem in oreščki. Beli kruh, riž in testenine vedno kombinirajte z drugimi zdravimi živili, industrijsko predelane prigrizke pa zamenjajte s sadjem, oreščki ali zelenjavo s humusom. Ko zadiši po sladkem, raje izberite temno čokolado z vsaj 70 odstotki kakava.
Kaj se znajde na krožniku strokovnjaka?
Mozaffarian opozarja tudi na trenutno priljubljenost visoko predelanih izdelkov z visoko vsebnostjo beljakovin, ki jih sam ocenjuje kot močno precenjene. Poudarja, da vam dodajanje umetnih beljakovin ne bo prineslo veliko koristi, če redno ne dvigujete uteži ali ne izvajate drugih vaj za moč. Hranilne snovi vedno raje pridobivajte iz pravih, naravnih živil.
Da zdrava prehrana ne pomeni odrekanja najljubšim okusom ali strogega štetja kalorij, kardiolog dokazuje z lastnim primerom. Za zajtrk si najpogosteje pripravi smuti iz banane in arašidovega masla ali pa jogurt z jagodičevjem in oreščki. Za kosilo si rad skuha zelenjavno juho ali pripravi solato s čičeriko, kozjim sirom in jabolki. Večerja običajno vključuje lososa z rižem in zelenjavo ali tortiljo s fižolom, sirom in avokadom. Med obroki rad poseže po sadju, oreščkih in temni čokoladi. Na koncu iskreno dodaja, da preprosto obožuje hrano, zato ne šteje kalorij, se ne izogiba maščobam in trdno verjame, da zdravo prehranjevanje ne pomeni odrekanja užitkom.
