Poletni meseci prinašajo visoke temperature, ki jih vsak posameznik doživlja po svoje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da zaradi vročine po svetu vsako leto umre približno 489 tisoč ljudi, od tega kar 175 tisoč v Evropi.
Zdravnik Luka Delak opozarja, da ista temperatura zraka ne predstavlja enakega tveganja za vse. Naše telo se najučinkoviteje hladi z izhlapevanjem znoja. Ko kapljice potu izhlapijo s kože, s seboj odnesejo toploto. Težava nastane, ko zrak postane zelo vlažen. Takrat znoj težje izhlapeva, zato telo izgubi svoj glavni mehanizem za ohlajanje. Znanstveniki opozarjajo, da se naše telo ne zmore več učinkovito hladiti že pri precej nižjih temperaturah, kot smo mislili včasih, še posebej, če je vlažnost visoka, poroča Index.
Starost, kilogrami in skrite bolezni
Starejši ljudje vročino običajno prenašajo slabše. Njihovo telo namreč slabše zaznava žejo, krvne žile se širijo počasneje, znojenje pa ni več tako učinkovito. Vendar pa samo letnica rojstva ne pove vsega. Dve osebi istih let imata lahko povsem različen odziv na vročino. Kronične bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in slaba prekrvavitev, močno povečajo tveganje. Srce mora namreč garati, da kri potisne proti koži, ledvice pa postanejo izjemno občutljive na pomanjkanje tekočine.
Tudi telesna teža igra veliko vlogo. Masno tkivo deluje kot toplotni izolator, večje telo pa ob premikanju proizvede več toplote. Ljudje s prekomerno telesno težo zato toploto težje oddajajo v okolico. Poleg tega na našo sposobnost ohlajanja močno vplivajo določena zdravila, na primer diuretiki, zdravila za zniževanje krvnega tlaka in nekateri antidepresivi. Pomembno vlogo igrajo tudi hormoni; pospešeno delovanje ščitnice, nihanje estrogena v menopavzi ali pomanjkanje testosterona lahko povzročijo navale vročine in pretirano znojenje.
Telo potrebuje čas za prilagoditev
Ljudje, ki redno preživljajo čas na vročini, se nanjo sčasoma navadijo. Telo se po enem do dveh tednih začne hitreje znojiti in pri tem izgublja manj soli. Tudi tisti z boljšo telesno kondicijo lažje preživijo vroče dni. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da prilagoditev ne pomeni popolne odpornosti. Če na vročem soncu pretiravate s fizičnim naporom in pozabite na vodo, vas hitro doleti toplotna izčrpanost ali celo toplotni udar.
Na koncu pa na to, kako dobro prenašamo poletno vročino, močno vplivajo tudi naše bivalne razmere, možnost umika v ohlajene prostore in vrsta dela, ki ga opravljamo.
