Nekdanji slovenski košarkar Sani Bečirović je odkrito spregovoril o obdobju, ko se mu je življenje v kratkem času obrnilo na glavo. Zaradi hudih težav s koleni je prestal zahtevne operacije, dolgotrajno rehabilitacijo in nevaren zaplet, ob katerem bi lahko ostal celo brez obeh nog.
Bečirović, ki danes deluje kot športni direktor košarkarskega kluba Zenit iz Sankt Peterburga, se je v pogovorni oddaji Druga stran slike. Z Metko. spomnil leta, ki ga je opisal kot najbolj kruto v svojem življenju. Takrat je ostal brez pogodbe, prihodkov in zdravja, vendar kljub temu ni razmišljal, da bi opustil košarko.
Težave so bile povezane z dedno nagnjenostjo k boleznim kolen. Že pri dvajsetih letih je ostal brez hrustanca, zato so se zdravniki odločili za izjemno zahteven poseg. Med operacijo so mu rekonstruirali koleni, prestavili narastišča ter posegli tudi v kosti nog. Ker si je želel čim hitrejše vrnitve na igrišče, se je odločil, da mu operirajo obe nogi hkrati.
Sledilo je 45 dni popolne nepremičnosti. Ves čas je ležal v postelji, zanj pa je skrbela mama. Po dolgem mirovanju se je moral znova naučiti hoditi, celotna rehabilitacija pa je trajala približno deset mesecev. Za mladega športnika, ki je bil vajen gibanja, treningov in tekmovalnega ritma, je bil to eden najtežjih preizkusov.
Toda s tem njegovih zdravstvenih težav še ni bilo konec. Po prvem posegu sta ga čakali še dve operaciji, nato pa so zdravniki ugotovili, da je zbolel za sepso. Okužba je bila tako resna, da je obstajala nevarnost, da bi mu morali amputirati nogi.
Kljub vsemu je Bečirovića naprej gnala izjemna trma. Prav ta lastnost mu je pomagala prebroditi mesece negotovosti in se nazadnje vrniti na parket. Njegova zgodba tako ni le pripoved o poškodbah in bolečinah, temveč tudi o vztrajnosti športnika, ki se tudi v najtemnejšem obdobju ni želel odpovedati svojim sanjam.
