Ljudje so kanabis zaradi njegovih opojnih učinkov morda uživali veliko prej, kot so znanstveniki doslej predvidevali. Nova študija razkriva, da so arheologi v monumentalni sibirski grobnici našli dokaze o najzgodnejši znani uporabi te rastline v psihoaktivne namene. Odkritje premika časovnico uporabe kanabisa za najmanj 300 let nazaj v preteklost, saj so dosedanji najstarejši dokazi izvirali iz sosednje Kitajske.
Uporaba opojnih sredstev v davnini že dolgo buri duhove raziskovalcev. Čeprav je že grški zgodovinar Herodot pisal o prebivalcih Srednje Azije, ki so okoli leta 440 pred našim štetjem kadili kanabis, sodobna znanost starodavnim zapisom ne zaupa v celoti, če teh ne podprejo trdni materialni dokazi. Ker ima rastlina tudi druge uporabne vrednosti, na primer pridobivanje olja iz semen in izdelava tkanin iz vlaken, zgolj njena prisotnost ne dokazuje nujno opojne rabe.
Mednarodna ekipa raziskovalcev iz Nemčije, Rusije, Švedske in Švice pa je sedaj naredila korak naprej. Analizirali so lase, ki so jih skupaj s semeni kanabisa odkrili v kraljevski grobnici. "Izjemno redko se zgodi, da na istem mestu najdemo ohranjene dele rastlin in človeško mehko tkivo, ki vsebuje aktivne snovi," je pojasnil soavtor študije Gino Caspari, arheolog z Univerze v Bernu. Caspari dodaja, da za zdaj še ne vedo natančno, ali so starodavni ljudje kanabis vdihavali prek dima ali so ga v telo vnašali na drugačne načine.
Izkopavanja v neizprosnih pogojih
Arheologi so izkopavanja začeli leta 2017 na velikem grobišču Tunug 1 v dolini Ujuk na jugu Sibirije. Gre za eno najstarejših monumentalnih grobnic, ki priča o materialni kulturi Skitov, starodavnih nomadov, ki so migrirali iz Srednje Azije proti južni Rusiji in Ukrajini. Raziskovalna ekipa je mesece živela v šotorih sredi ničesar ter se od pomladi do jeseni spopadala z močvirji, snežnimi nevihtami, hudo zmrzaljo in roji komarjev.
Trud se je obrestoval, ko so poleg orožja, konjske opreme in okrašenih predmetov odkrili drobne črne madeže. Izkazalo se je, da gre za več kot tisoč semen kanabisa, ki so ležala poleg dobro ohranjenih pramenov las. "Kot arheolog imaš redko priložnost opraviti toksikološko analizo osebe, ki je mrtva že skoraj tri tisočletja," je navdušenje delil Caspari. Radiokarbonsko datiranje je potrdilo starost najdb in pokazalo, da semen v grobnico niso prinesli po naključju, temveč so jih tja položili namerno, kar priča o posebnem pomenu rastline za takratno skupnost.
Znanstvena mnenja ostajajo razdeljena
Rezultate raziskave so znanstveniki objavili v reviji Science, vendar vsi neodvisni strokovnjaki niso prepričani o njihovih zaključkih. Volker Auwärter, vodja oddelka za forenzično toksikologijo na Univerzitetnem medicinskem centru v nemškem Freiburgu, je analizo las označil za znanstveno šibko. Prepričan je, da študija ne ponuja dovolj dokazov za trditev o uživanju kanabisa.
Auwärter poudarja, da avtorji raziskave niso ustrezno ločili med dejanskim uživanjem in zunanjo izpostavljenostjo. Sledovi kanabisa bi namreč lahko prešli na lase preprosto zato, ker so ležali zakopani neposredno ob rastlini. Po njegovem mnenju bi morali raziskovalci v študijo vključiti strokovnjake za forenzično toksikologijo in opraviti dodatne laboratorijske teste, ki bi zlahka razjasnili te dvome.
Na drugi strani pa Elisa Guerra Doce z Univerze v Valladolidu v Španiji, ki preučuje uporabo substanc v evropski prazgodovini, ugotovitve podpira. Ocenjuje, da toksikološka analiza las v arheologiji ni novost in jo stroka že dolgo uporablja za ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih snovi. Avtorje študije je pohvalila, da so z izbrano metodologijo uspešno dokazali, da kanabis ni bil zgolj del pogrebnih darov, ampak so ga posamezniki, povezani s pogrebnim obredom, dejansko uživali.
