Današnji amazonski pragozd velja za eno najbolj ohranjenih divjih območij na Zemlji. Vendar najnovejše raziskave kažejo, da je jugozahodni del te regije pred skoraj dvema tisočletjema izgledal popolnoma drugače. Znanstveniki presenečeno ugotavljajo, da vlažen gozd pod nepreglednimi krošnjami skriva ogromne zgradbe, ki jih je zgradila starodavna civilizacija Aquiry.
Novo snemanje iz zraka z napredno lasersko tehnologijo lidar dokazuje, da so pripadniki civilizacije Aquiry na jugozahodu Amazonije med letoma 600 pred našim štetjem in 850 našega štetja zgradili med 24.000 in 30.000 zemeljskih objektov, je zapisano v znanstveni reviji Nature. Njihove naselbine so se raztezale na ogromnem območju, velikem do 183.000 kvadratnih kilometrov. Arheologi ocenjujejo, da je okoli leta 200 tam živelo med 1,2 in tri milijone ljudi.
Skrivnostni geometrijski liki in ceste
Civilizacija Aquiry ni tvorila enotnega imperija. Ljudje so živeli v obsežni mreži skupnosti, ki so jih povezovali skupni običaji, ravne ceste in monumentalna geometrijska središča. Ker za seboj niso pustili nobenih pisnih zapisov, njihove lesene hiše pa so že davno propadle, jih arheologi prepoznajo predvsem po jarkih, jasah in cestah. Gosti amazonski pragozd je te strukture neverjetno dobro ohranil pod svojo površino.
Raziskovalci so iz letala posneli dolge linije, ki so merile približno 450 kilometrov, in pri tem pregledali skoraj 4500 kvadratnih kilometrov pragozda. Laserski impulzi so prodrli skozi vrzeli med krošnjami in se odbili od tal. To je znanstvenikom omogočilo, da so izdelali natančne zemljevide skritih zgradb, ne da bi pri tem posegali v samo naravo. Našli so 432 zemeljskih objektov, znanost pa kar 396 izmed njih do sedaj sploh ni poznala. Arheoantropolog Martti Pärssinen poudarja, da jih je najbolj presenetilo izjemno veliko število geoglifov na tako majhnem območju.
(ANALIZA) Priložnosti, ki jih prinaša podnebno ukrepanje. EU je največja donatorica podnebnih financ
Kaj je povzročilo nenaden propad?
Nove ugotovitve kažejo, da so ljudje v Amazoniji veliko bolj intenzivno spreminjali in izkoriščali pokrajino, kot so strokovnjaki mislili do sedaj. Okoli leta 200 so na tem območju verjetno obstajale naseljene jase in velika polja, kjer so pridelovali koruzo, manioko, buče in bombaž. Široke ceste so povezovale središča, kjer so domačini prirejali obrede, politična zborovanja in celo športna tekmovanja.
Kljub temu neverjetnemu razvoju pa je civilizacija Aquiry okoli leta 850 preprosto propadla. Gosto rastje je hitro prekrilo večino njihovih zgradb in zabrisalo sledi za njimi. Razlog za njihov nenaden zaton še vedno ostaja popolna neznanka. Raziskovalci sedaj pospešeno iščejo odgovore na vprašanje, kaj točno se je na tem območju dogajalo med letoma 850 in 1000, da je tako napredna družba za vedno izginila.
