Tudi inteligentni ljudje včasih sprejmejo povsem nerazumne odločitve ali pa ravnajo nepremišljeno. Če pa pogosto ponavljate določene vzorce obnašanja, morda kažete znake nižje čustvene in analitične inteligence. O tem podrobneje piše hrvaški portal 24sata, ki navaja ključne navade, ki razkrivajo pomanjkanje kritičnega razmišljanja.
Če vedno čakate, da drugi ocenijo film ali šalo, preden poveste svoje mnenje, se preveč zanašate na mnenje množice. Samostojno razmišljanje zahteva več napora, zato nekateri raje prepustijo odločitve drugim. Prav tako ljudje pogosto zavrnejo obsežne znanstvene raziskave samo zato, ker poznajo en oseben primer z drugačnim izidom. Osebna zgodba preprosto ne more izničiti trdnih podatkov.
Nekateri vidijo svet samo v dveh skrajnostih – pravilno in napačno. Težko sprejmejo različne odtenke in dejstvo, da drugačen okus ne pomeni nujno nečesa slabega. Osebe, ki nenehno uporabljajo besede kot so "vedno", "nikoli" ali "definitivno", pogosto težko sprejmejo negotovost in različne možnosti. Nenehno prekinjanje sogovornika ne kaže samo nevljudnosti, ampak predvsem pomanjkanje aktivnega poslušanja. Tak človek namreč med pogovorom razmišlja le o svojem odgovoru.
Zavračanje novosti in iskanje skritih namenov
Ko slišijo nekaj neobičajnega, nekateri ljudje takoj reagirajo z jezo in posmehom. Lažje je namreč čustveno zavrniti novost, kot pa vložiti trud v razumevanje. Če povsem nedolžne dogodke dojemate kot osebni napad, imate težave s sovražno pristranskostjo. Taki posamezniki naključja pogosto razlagajo kot namerne provokacije ali celo kot del zarote.
Gledate slab film do konca ali jeste neokusno hrano samo zato, ker ste plačali? S tem poskušate opravičiti preteklo odločitev, namesto da bi izbrali tisto, kar je za vas najboljše v tem trenutku. Če preproste stvari razlagate s kompliciranimi in strokovnimi izrazi, verjetno teme sploh ne razumete dobro. Pravo znanje pomeni, da znate zapleteno idejo razložiti s preprostimi besedami.
Na vprašanja, kaj bi bilo, če bi se nekaj zgodilo, nekateri vedno odgovarjajo z izgovorom, da se to ni zgodilo. Bistvo takšnih vprašanj je namreč prav raziskovanje možnih scenarijev. Za konec pa velja omeniti še pristranskost do vira. Če vam sodelavec ni všeč, boste njegovo idejo verjetno takoj označili za slabo. Če pa isto idejo predlaga vaš šef, jo boste morda hvalili, čeprav se vsebina sploh ni spremenila.
