Pametni telefoni, tablice in televizorji danes krojijo vsakdan večine družin. Starši se pogosto sprašujejo, koliko časa lahko njihovi malčki sploh preživijo pred zasloni. Nova raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci s kitajske Univerze Zhejiang, prinaša zanimiva spoznanja.
Znanstveniki so spremljali navade uporabe zaslonov od najzgodnejšega otroštva do šolske dobe. Ugotovili so, da več časa pred ekrani v določenih obdobjih razvoja močno vpliva na slabši šolski uspeh v kasnejših letih. Pri tem izstopata dve obdobji: prvo leto življenja in čas, ko otrok vstopa v osnovno šolo.
Avtorji raziskave pojasnjujejo, da se možgani v prvih letih življenja razvijajo izjemno hitro. Majhni otroci svet najbolje spoznavajo preko neposredne interakcije s starši, skozi igro, dotik in raziskovanje prostora. Vstop v šolo prav tako prinaša velike spremembe, saj otroci takrat razvijajo kompleksnejše jezikovne, kognitivne in socialne veščine ter učne navade. Kljub temu teh rezultatov ne smemo razumeti kot dokaz, da gledanje televizije samodejno prinaša slabe ocene. Gre za povezavo in ne za neposredno vzročno-posledično zvezo. Na otrokov razvoj namreč vpliva cela vrsta dejavnikov, od družinskega okolja do spanja in telesne aktivnosti.
Kakovost vsebine igra ključno vlogo
Zelo pomembno je tudi, kaj otrok dejansko počne pred zaslonom. Videoklic z babico ali izobraževalna vsebina, ki jo gleda skupaj s starši, prinaša drugačne učinke kot večurno pasivno drsenje skozi kratke videoposnetke. Strokovnjaki zato v zadnjih letih poudarjajo pomen kakovosti vsebine in konteksta uporabe. Težava nastane takrat, ko zasloni otroku odvzamejo čas za spanje, gibanje, igro ali pogovor z vrstniki.
Popolna odstranitev zaslonov iz otrokovega življenja za mnoge družine sploh ni izvedljiva, niti ni nujno potrebna. Veliko bolj koristno je, da starši postavijo jasne meje in preprečijo, da bi digitalne naprave izpodrinile aktivnosti, ki so ključne za zdrav razvoj. Pri najmlajših ostaja najpomembnejša interakcija iz oči v oči. Ko otrok raste, pa lahko starši izbirajo bolj kakovostne vsebine in se o njih z otrokom tudi pogovarjajo.
Študija tako ne sporoča zgolj tega, da so "ekrani slabi", ampak ponuja uporaben nasvet. Učinek digitalnih navad je močno odvisen od časa njihovega nastanka, zato starši prav v prvem letu in ob vstopu v šolo nosijo največjo odgovornost za vzpostavitev zdravih meja.
