Število rakavih obolenj po vsem svetu strmo narašča, pri čemer strokovnjake še posebej skrbi vse večje število primerov pri osebah, mlajših od petdeset let. Mnogi bolniki začetne znake bolezni pripisujejo vsakodnevnemu stresu, hitremu tempu življenja ali preprosto staranju, zato minejo meseci, preden poiščejo zdravniško pomoč. Onkologi opozarjajo na na videz nenevarne simptome, ki jih ljudje pogosto zanemarijo, a lahko zgodnje prepoznavanje bistveno izboljša možnosti za uspešno zdravljenje.
Natančen razlog za porast diagnoz še ni povsem znan. Onkolog Christopher Cann iz centra Fox Chase v Philadelphiji pojasnjuje, da k razvoju bolezni verjetno prispevajo okoljski dejavniki, kot je izpostavljenost pesticidom in tako imenovanim večnim kemikalijam, poroča ameriški medij HuffPost. Z njim se strinja onkologinja Monisha Singh, ki poudarja, da onesnaženje in mikroplastika resno ogrožata zdravje.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na velik vpliv sprememb v prehrani v zadnjih desetletjih. Podatki kažejo, da stopnje obolevnosti rastejo povsod, zato zdravniki svetujejo pacientom, naj zaupajo lastnemu občutku. Svoje telo vsak pozna najbolje, zato se ne smemo obotavljati pri iskanju zdravniške pomoči, če sumimo, da nekaj ni v redu.
Nenameren padec telesne teže in kronična utrujenost
Zdravniki redno delijo informacije o simptomih, ki jih pacienti najpogosteje spregledajo. Eden najbolj očitnih, a pogosto napačno razumljenih znakov je nenamerna izguba teže. Če posameznik hujša brez kakršnega koli truda, spremembe prehrane ali vadbe, to predstavlja jasen signal, da se v telesu dogaja nekaj resnega. Strokovnjaki pri tem ne mislijo na izgubo kilograma ali dveh, temveč na padec teže za pet ali več kilogramov v nekaj tednih ali mesecih. Takšno stanje kaže, da telo prestaja velik stres, kar lahko vključuje tudi rakava obolenja.
Poleg izgube teže bolniki pogosto občutijo kronično utrujenost. Ta simptom ljudje izjemno težko prepoznajo kot nevaren, saj danes skoraj vsakdo čuti izčrpanost zaradi službe ali skrbi za družino. Ko pa utrujenost postane tako močna, da neposredno vpliva na delo ali močno poslabša kakovost življenja in ne mine niti po počitku, to zahteva takojšnjo zdravniško oceno.
Spremembe pri prebavi in težave s požiranjem
Ljudje zaradi nelagodja pogosto zamolčijo spremembe pri opravljanju potrebe. Moški, ki opazijo kri v urinu, pogostejše obiske stranišča ali šibkejši curek, morajo o tem obvezno obvestiti zdravnika. Čeprav te težave najpogosteje povzroča benigno povečanje prostate, zdravniki ne smejo izključiti prisotnosti tumorja. Podobno velja za prebavni sistem, kjer kri v blatu predstavlja velik znak za preplah, še posebej zaradi hitrega naraščanja raka debelega črevesa med mlajšimi odraslimi. Pacienti kri prevečkrat pripišejo hemoroidom, vendar mora vsak takšen primer pregledati gastroenterolog.
Temno ali črno blato lahko kaže na nevarne procese v požiralniku ali želodcu. Redne spremembe v navadah praznjenja črevesja, kot so trdovratno zaprtje, driska, napenjanje ali nepojasnjene bolečine v trebuhu, prav tako zahtevajo strokovno medicinsko obravnavo. Mnogi ignorirajo tudi težave s požiranjem ali jih pripisujejo želodčni kislini. Onkologi ugotavljajo vse več primerov raka požiralnika in želodca, ki jih povezujejo s prekomernim pitjem alkohola, kajenjem ali kroničnim refluksom. Oteženo požiranje zahteva pregled, tudi če ne povzroča bolečin.
Nočno potenje in pomen preventivnih ukrepov
Pozornost moramo nameniti tudi največjemu organu človeškega telesa, koži. Pojav novega madeža, sumljivega znamenja ali bulice ter vsaka sprememba oblike in barve obstoječih znamenj zahtevajo obisk dermatologa. Rak kože, zlasti melanom, prizadene osebe vseh starosti, njegovo zgodnje odkritje pa zagotavlja bistveno večje možnosti za popolno ozdravitev.
Pacienti prav tako pogosto napačno razlagajo intenzivno nočno potenje. Čeprav blago znojenje lahko predstavlja normalno reakcijo na vročino ali prehodno virozo, potenje, ki zahteva preoblačenje sredi noči, ni običajno. Takšni iznenadni in obilni navali vročine lahko predstavljajo enega prvih znakov limfoma. Prav tako moramo poslušati telo pri dolgotrajnih bolečinah v kosteh ali sklepih, ki ne popustijo ob jemanju običajnih protibolečinskih zdravil.
Ohranjanje zdravih življenjskih navad in redna udeležba na preventivnih pregledih predstavljata najboljšo obrambo pred malignimi boleznimi. Opustitev kajenja, omejitev alkohola, redna telesna vadba in uravnotežena prehrana tvorijo temelje preventive. Pogovor z osebnim zdravnikom pomaga določiti pravi čas za začetek potrebnih presejalnih testov, zdravniki pa nenehno poudarjajo pomen poznavanja družinske zdravstvene anamneze. Če posameznik čuti, da nekaj ni v redu, mora vztrajati pri iskanju odgovorov, saj le zgodnje prepoznavanje zagotavlja najboljše možnosti za okrevanje.
