Znanstveniki pospešeno razvijajo revolucionarno preventivno cepivo proti raku trebušne slinavke. Preliminarni rezultati prve faze kliničnega preskušanja kažejo izjemno obetavne rezultate. Raziskovalci so cepivo zasnovali tako, da imunski sistem dobesedno izuri za prepoznavanje in uničevanje celic s specifično mutacijo, ki povzroča raka. Študijo so nedavno objavili v znanstveni reviji Cancer Discovery.
Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da moramo rezultate za zdaj jemati z določeno mero rezerve, hkrati priznavajo, da gre za prelomen trenutek. Za razliko od preteklih terapij, ki so ciljale na že obolele bolnike, to cepivo deluje povsem preventivno. Namenili so ga osebam, ki imajo visoko tveganje za razvoj te zahrbtne bolezni.
Tarča je genetski sprožilec
Znanstveniki v ameriških centrih za zdravljenje raka so to eksperimentalno cepivo prvič preizkusili na ljudeh. Cepivo cilja na gen KRAS. Ta gen deluje kot nekakšen "genetski sprožilec", ki celicam ukaže, naj rastejo in se množijo, kar vodi v nastanek najagresivnejše oblike raka trebušne slinavke. Raziskovalci so prepoznali šest najpogostejših različic mutiranega gena in jih skupaj s snovjo za aktivacijo imunskega sistema vgradili v cepivo. Njihov glavni cilj je bil jasen. Želeli so naučiti telo, da napade napačne različice beljakovin in hkrati pusti pri miru zdrave celice.
Strokovnjaki so cepivo prvič testirali leta 2020 na pacientih, ki so že prestali operacijo in so imeli visoko tveganje za ponovitev bolezni. Tisti pacienti, pri katerih je cepivo močno aktiviralo imunski sistem, so ostali brez raka vsaj pet let.
Odlični rezultati in upanje za prihodnost
Ti spodbudni podatki so raziskovalce prepričali, da so cepivo preizkusili še na dvajsetih zdravih posameznikih z visokim tveganjem. Med njimi so bili ljudje z genetskimi predispozicijami ali cistami, ki se pogosto razvijejo v maligne oblike. Dvajset prostovoljcev je prejelo štiri odmerke cepiva. Zdravniki so jih redno spremljali s krvnimi preiskavami in kliničnimi pregledi. Kar devetdeset odstotkov udeležencev je pokazalo močno imunsko aktivacijo. Limfociti, ki prepoznajo nevarne mutacije, so v njihovem telesu ostali prisotni še dve leti po cepljenju.
Med večmesečnim spremljanjem prav noben udeleženec ni razvil tumorja. Pri nekaterih so se manjše ciste celo popolnoma umaknile. Stranski učinki so bili minimalni, saj so pacienti poročali le o blagi utrujenosti in blagih simptomih gripe. Čeprav majhen vzorec zahteva nadaljnje in obsežnejše raziskave, ta odkritja prinašajo ogromno upanje.
