Sanja Verovnik
"Dajmo, fantje!" se je zaslišalo z nabrežja, ko so veslači prijeli za dolge čolne, si jih naložili na ramena in krenili proti Dravi. "Pokažite, kaj zmorete," je za njimi priletela še ena spodbuda. Nekaj metrov stran je skupina turistov iz Poljske radovedno opazovala dogajanje in ugibala, ali je sredi Maribora naletela na državno prvenstvo ali zgolj na veslaško predstavitev.
Ni bila zgolj predstavitev. Na Dravo se je danes v okviru Festivala Najstarejše trte vrnilo tekmovanje veslaških osmercev. Na Lentu se je zbralo pet ekip iz Maribora, Ljubljane in Bleda, še preden so čolni pristali v vodi, pa je bilo med tekmovalci jasno nekaj: na Dravo ni nihče prišel samo sodelovat.
Vili Vindiš, predsednik Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor, zadovoljstva ob vrnitvi tekmovanja na Dravo ni skrival. "Imeli bomo dobro slovensko tekmovanje," je napovedal. Ko se je pet ekip postavilo vsaka pred svoj čoln, je vodja tekmovanja Darko Golob naznanil začetek. Kot prvi sta se pomerili ekipi Dravske elektrarne Maribor 1 in Ljubljanice. Vsaka ekipa je morala opraviti dve vožnji, pri končnem razpletu pa je štel boljši rezultat.
"Pri veslanju je bolj zdravo navijanje. Res pa je tudi, da se ne moreš dreti dva kilometra naprej, kjer so čolni"
"Prišli smo se malo pokazat"
Napovedi pred prvimi zavesljaji so bile, kot se za tekmovanje spodobi, samozavestne. Jakob Brglez, štroker oziroma veslač, ki v osmercu določa ritem, je bil del ene od dveh ekip Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor. "Smo aktivni in neaktivni veslači Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor, ta starejša ekipa, in smo se prišli sem malo pokazat," je v smehu pojasnil. Dravo dobro poznajo, čeprav običajno trenirajo nekoliko višje, v Brestrnici. Tokrat je bilo drugače. "Zdaj smo prišli sem, ker je več ljudi in mogoče še koga navdušimo, da pride k nam veslat."
In domačega občinstva, je pristavil Brglez, nikoli ne gre podcenjevati. Ali imajo zato Mariborčani na domači Dravi vsaj majhno prednost? Fantje niso skrivali ambicij: ne ciljajo samo visoko, ampak kar najvišje.
Podobno samozavestno je bilo razpoloženje pri konkurenci iz Ljubljane. Ekipo je vodil Jan Ilar. "Fantje so študentje. Na to regato klub prihaja že desetletja, tako da smo bili tukaj prisotni že večkrat," je povedal. Doma trenirajo na Ljubljanici, a jim niti Drava ni tuja. Na njej imajo občasno tudi priprave. Razlika med rekama je očitna: Drava je širša, Ljubljanica pa precej bolj zavita, je pojasnil Ilar. V Maribor niso prišli sami, s seboj so pripeljali tudi navijače. Cilj? "Kot vedno ciljamo na najvišja mesta," so bili samozevestni veslači v zelenih majicah. Toda že prva dirka je pokazala, da bodo morali za to pošteno garati. Ljubljansko ekipo je premagala ekipa Dravske elektrarne Maribor 1, sestavljena iz mlajših članov.
Ko vesla vsa družina
Na nabrežju so za fante pesti stiskali tudi številni družinski člani. Med njimi sta bili Polonca Golič, ki je imela v čolnu kar dva otroka, Jako in Filipa, ter Mihaela Petek, ki je bodrila sina Urbana. Zakaj prav veslanje? Obe sta odgovor hitro našli v okolju, iz katerega prihajajo. V Selnici ob Dravi je veslanje med mladimi zelo priljubljeno. "Veliko otrok vesla. Je tudi eno zdravo okolje – tako trenerji kot veslači in starši," je povedala Golič. Pri veslanju pa, pravita, ne trenirajo samo otroci. Na svoj način z njimi "trenira" vsa družina.
"V veslanje je vpeta cela družina. Mi, starši, jih vozimo na treninge in tekmovanja, otroci pa morajo pokazati svoj potencial. Rastejo skupaj z družbo, razvijajo primeren odnos do narave, na zraku so od zgodnje pomladi do poznih jesenskih dni. S tem športom tako ne pridobivajo samo kondicijsko, ampak tudi mentalno," je povedala Petek.
Tokrat z nabrežja sicer ni bilo slišati glasnega navijanja, kakršnega smo vajeni s tribun drugih športov. A materi sta se zasmejali, da znata biti tudi veslaška publika precej glasna – zlasti na Bledu, ko so na sporedu državna prvenstva. "Pri veslanju je bolj zdravo navijanje. Res pa je tudi, da se ne moreš dreti dva kilometra naprej, kjer so čolni," sta se pošalili.
"Če smo prišli do Drave, pojdimo še vanjo"
Veslaško dogajanje na reki je spremljal tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Najprej je izpostavil obisk letošnjega Festivala Najstarejše trte in dejal, da se je do Lenta s kolesom skozi množico ljudi komaj prebil od Vodnega stolpa. "Festival Najstarejše trte, ki je nekoč trajal tri ure, ima zdaj na Glavnem trgu super tržnico lokalnih dobrot in ljudi, ki se sprehajajo po mestu. Vesel sem, da se zdaj z njo povezuje tudi šport," je dejal.
Ob vrnitvi osmercev na Dravo je pogled usmeril še nekoliko dlje. Izrazil je željo, da bi se na mariborski strani hidroelektrarne razvijale veslaška in jadralna šola, supanje in vaterpolo ter da bi zaživelo območje ob dokončanih stopnicah pred Pristanom. "Če smo že prišli do reke Drave, si želim, da gremo tudi v reko. Zaradi nje smo tudi nastali," je dejal.
In prav na Dravi se je danes pokazalo, kaj je imel v mislih. Medtem ko so se po Lentu sprehajali obiskovalci festivala in so turisti ob nabrežju za trenutek obstali, so se po reki znova podili dolgi veslaški čolni. Za ene boj za najboljši čas, za druge sobotna zanimivost, za veslače pa tudi priložnost, da šport, ki ga večino časa trenirajo nekoliko stran od mestnega vrveža, pripeljejo naravnost pred oči Mariborčanov in številnih obiskovalcev od drugod.
