Petek, 13., mnogim ljudem še vedno prinaša nemir in vraževeren strah pred slabo srečo. Čeprav pogosto nosi naslov najnesrečnejšega dneva v koledarju, ozadje tega datuma skriva številne zgodovinske skrivnosti in nenavadne statistike. Milijoni ljudi po vsem svetu na ta dan odpovedujejo polete in prestavljajo poslovne sestanke.
Strokovnjaki strah pred petkom, 13., imenujejo paraskevidekatriafobija. Fobija pri prizadetih osebah povzroča pravo tesnobo, pospešen srčni utrip in znojenje. Poslovni svet, predvsem letalstvo in turizem, na ta dan beleži precejšnje finančne izgube. Vpliv vraževerja sega tako daleč, da arhitekti pri načrtovanju visokih zgradb, hotelov in bolnišnic namerno izpuščajo trinajsto nadstropje. Številne letalske družbe prav tako odstranjujejo 13. vrsto v svojih letalih, saj želijo pomiriti potnike, poroča 24sata.
Korenine strahu segajo v starodavne mite
Izvor vraževerja o številki 13 pogosto najdemo v religiji in starodavnih mitih. Krščanska tradicija uči, da je na zadnji večerji sedelo 13 oseb. Trinajsti gost je bil Juda, ki je izdal Jezusa. Mnoge kulture hkrati dojemajo številko 12 kot simbol popolnosti, saj imamo 12 mesecev v letu in 12 znakov zodiaka. Številka 13 tako predstavlja rušenje tega naravnega ravnovesja.
Nordijska mitologija ponuja svojo razlago. Zgodba pravi, da se je 12 bogov zbralo na večerji v Valhalli. Takrat je kot nepovabljen 13. gost vdrl bog prevar Loki. Slepemu bogu Hoderju je podtaknil orožje in ga prepričal, da je ubil boga veselja Baldera. To dejanje je celemu svetu prineslo nepopisno trpljenje. Kristjani petek dojemajo kot nesrečen dan, saj so na ta dan križali Jezusa Kristusa. Mnogi nesrečo povezujejo tudi s petkom, 13. oktobra 1307, ko je francoski kralj Filip IV. ukazal množično aretacijo vitezov templjarjev.
Kljub bogati zgodovini pa je sodobno vraževerje o nesrečnem spoju petka in številke 13 globalno priljubljenost doseglo šele v začetku 20. stoletja. K temu je močno pripomogel roman Thomasa Lawsona iz leta 1907, ki opisuje paniko na borzi.
Presenetljiva statistika in prihodnost
Koledarska pravila določajo, da se petek 13. v enem letu pojavi vsaj enkrat in največ trikrat. Vsak mesec, ki se začne z nedeljo, obvezno vsebuje ta zloglasni datum. Najdaljše obdobje brez petka 13. traja 14 mesecev.
Čeprav se ljudje bojijo nesreč, nizozemska raziskava iz leta 2008 kaže povsem drugačno sliko. Policija in gasilci na petek 13. statistično obravnavajo manj prometnih nesreč, požarov in kriminala. Razlog tiči v tem, da vraževerni ljudje na ta dan ravnajo veliko bolj previdno in raje ostajajo doma. Ta datum tudi ne predstavlja simbola nesreče povsod po svetu. Italijani se na primer bojijo petka 17., medtem ko Grkom strah vzbuja torek 13.
Zanimivost prinaša tudi vesolje. V petek, 13. aprila 2029, se bo Zemlji zelo približal asteroid Apophis. Znanstveniki so sprva predvidevali možnost trčenja, a so kasnejše meritve potrdile, da nevarnosti ni.
